Obnovljeni Aljažev stolp se je po skoraj mesecu dni v dolini danes vrnil na vrh Triglava. Helikopter Slovenske vojske ga je z dvourno zamudo okoli poldneva dvignil s heliodroma v Mojstrani in ga odpeljal na Triglav, kjer ga bodo strokovnjaki pričvrstili, da bo lahko na najvišjem slovenskem vrhu vztrajal vsaj še nadaljnjih 123 let.
Pred transportom stolpa na Triglav je helikopter Slovenske vojske tja odpeljal strokovnjake Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki vodijo projekt Aljažev stolp – Ohranimo naš simbol, in delavce jeseniškega podjetja KOV, kjer so v minulih tednih poskrbeli za velik del sanacije pločevinastega stolpa.
Strokovnjaki bodo stolp na vrhu Triglava pričvrstili na podstavek z utrjenimi sidri. Po spustu bodo namestili še dve sidri, ki ju prej niso mogli, napeli jeklenice in v notranjosti stolpa nasuli grušč, kot je bilo že originalno, ter zunanjost stolpa v spodnjem delu obložili s skalami. Če so skale primrznjene, bodo stolp z njimi obložili naknadno, saj to ne bo vplivalo na samo postavitev in stabilnost stolpa.
Kot je pojasnil generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin, je na vrhu vse pripravljeno za namestitev stolpa. Razmere za to so v gorah kljub snegu praktično idealne, saj je relativno toplo in ni vetra. Zamuda pri transportu stolpa, ki so ga nameravali na Triglav dvigniti že okoli 10. ure, pa je nastala, ker helikopter zaradi megle ni mogel vzleteti iz brniške baze.
Pred vrnitvijo stolpa na Triglav so danes v Mojstrani Turizem Kranjska Gora, Turistično društvo Dovje – Mojstrana in Slovenski planinski muzej pripravili spremljajočo prireditev s kulturnim programom. Prenovljeni stolp je prišlo pogledat precej ljudi, med njimi tudi Marko Bradač, pravnuk kleparskega mojstra iz Šentvida Antona Belca, ki je po Aljaževem navodilu izdelal stolp.
Bradač je pojasnil, da je dovški župnik Jakob Aljaž k njegovemu pradedku prišel kmalu po tem, ko je leta 1895 kupil zemljo na vrhu Triglava z idejo, da bi na njem postavili zavetišče. Belec je sicer sprva okleval, rekoč, da gre za neumnost, po Aljaževi zanesenjaški razlagi pa je pristal na to, da za Slovence izdela stolp.
Kot se je izkazalo tudi pri sedanjih restavratorsko-konservatorskih delih, je bil stolp zelo dobro narejen in iz pravega, zelo dobro pocinkanega materiala. Čeprav se je Aljaž bal, da bo stolp hitro zarjavel, je tako na Triglavu zdržal kar 123 let. V zadnjem obdobju se je pojavila nuja po celoviti obnovi, zato so 7. septembra letos stolp, simbol slovenstva, prvič odpeljali v dolino na celovita sanacijska dela.
V okviru restavratorsko-konservatorskih del so v minulih tednih elemente stolpa obnovili, manjkajoče dele, ki bistveno prispevajo k prepoznavnosti stolpa, pa so poskušali uskladiti z zgodovinsko podobo in različnimi vidiki ekspertnih skupin. Kot je poudaril Hudolin, je zagotovo več kot 90 odstotkov prenovljenega stolpa originalnih, že po drugi svetovni vojni pa je bila zamenjana streha.
“Obvezni elementi v smislu matic in vseh pritrdilnih sistemov so vsi originalni. Konstrukcija je v celoti originalna, dodali smo le nekaj ojačitev zgoraj in spodaj. Plašč je v celoti original, razen dovarjenj, ki smo jih morali opraviti v predelu oken, kjer je bilo največ poškodb. V celoti je originalna tudi pritrdilna tehnika s sidri,” je pojasnil Hudolin in dodal, da so ves trud vložili v to, da bi stolp na vrhu Triglava zdržal vsaj še nadaljnjih 123 let.
Upajmo pa lahko, da si ne bo kdo domislil, da bi nanj vračal peterokrako zvezdo …
