Piše: UKOM
Ob 30. obletnici samostojne Slovenije poleg številnih drugih aktivnosti danes začenjamo tudi projekt 30 vrhov za 30 let. V sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije in Slovenskim gorniškim klubom Skala – zvezo gorniških klubov – smo na Uradu vlade za komuniciranje pripravili nabor 30 vrhov. Za obiskovalce izbranih vrhov smo izdelali knjižico, v katero bodo pohodniki na vrhovih zbirali priložnostne žige in ob 30, 20 ali 10 osvojenih vrhovih prejeli simbolno nagrado. Vsak vrh nosi svojo zgodbo in je poln zanimivosti, izbor vrhov pa je regionalno razpršen in ima nacionalni pomen. Slovenci smo si ne nazadnje na njih izbojevali svobodo.
Slovenci smo alpski narod. Pohodništvo, planinarjenje in gorništvo so pri nas najbolj priljubljeni načini preživljanja prostega časa. Hribe in gore imamo preprosto radi, so naš dedni zapis, naša dediščina, sedanjost in prihodnost. V preteklosti so bile prav slovenske gore in hribi tisti prostor, kjer smo si Slovenci z vztrajnostjo izbojevali neodvisnost in samostojnost. Simbolika je še toliko večja, saj smo ob 30. obletnici samostojne države tudi na vrhu Evropske unije. Tako nov projekt povezujemo tudi s predsedovanjem Slovenije Svetu EU in temu dodajamo mednarodno dimenzijo.
Izbor vrhov je sestavljen tako, da ponuja za vsakogar nekaj in zajema vrhove po vsej Sloveniji. Večino vrhov lahko obiščemo v vseh letnih časih. Cesarski vrh na primer je z gozdom poraščeni hrib na Notranjskem. Na njem je 2. julija 1991 Teritorialna obramba zaustavila oklepne enote JLA. V spomin na ta dogodek je na vrhu postavljen spominski znak Slovenske vojske. Območje Gotenice je kraj, ki je bil do osamosvojitve varovano vojaško območje. Krvavec ni samo priljubljeno smučišče in poleti izletniški vrh, med osamosvojitveno vojno je bil tudi tarča sovražnika. JLA je napadla oddajni center Krvavec. Na zasavskem Triglavu, Kumu, kot ga pogosto imenujejo lokalni prebivalci, je tudi televizijski oddajnik, ki je bil med osamosvojitveno vojno strateškega pomena. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zasavje ima pred oddajnikom postavljeno spominsko obeležje, ki mimoidoče spominja na dva letalska napada v času slovenske osamosvojitvene vojne. Donačka gora je bila po osamosvojitvi razglašena za naravni spomenik. To je bila tudi prva označena turistično planinska pot v Sloveniji. Črni vrh je najvišji vrh Pohorja, ki je priljubljena pohodniška točka prebivalcev v mestu ob Dravi, pozimi pa gosti znamenito smučarsko tekmo za Zlato lisico. Pot na Črni vrh nas vodi čez gozdove in travnike ter mimo številnih domačij.
Vse obiskovalce vrhov vabimo, naj na vrhu posnamejo fotografijo ali kratek videoposnetek, ki bi ga potem lahko objavili na instagramovem profilu slovenia.si, vladnem profilu twitter in na spletni strani 30 let samostojne Slovenije. Knjižica je hkrati še nabor zanimivih predlogov, kam se odpraviti na nedeljski izlet. Pot na 30 vrhov pa pohodnikov ne bo nagradila samo s čudovitimi razgledi in svežim zrakom, ampak tudi pogumom in odločnostjo Slovencev izpred 30 let, ko je bila odločitev za samostojno državo še želja. Nekateri med njimi so za samostojno državo dali tudi življenje.
