Piše: STA
Evropska nogometna zveza Uefa je na 48. rednem kongresu v Parizu z veliko večino potrdila spremembo statuta, ki potencialno omogoča, da bi zdajšnji predsednik krovne evropske zveze Aleksander Čeferin lahko kandidiral tudi za predsedniško mesto v obdobju od leta 2027 do 2031.
Aleksander Čeferin je nato dal izjavo, da leta 2027 ne namerava več kandidirati za predsednika Uefe.
Čeferin je na čelo Uefe prišel leta 2016, ko je v nepolnem mandatu zamenjal Michela Platinija, za svoj prvi poln mandat je bil izvoljen leta 2019, za drugega pa 2023.
V zdajšnjem mandatu so 56-letnega slovenskega odvetnika doletele določene kritike, češ da s spremembo statuta tepta lastno reformo o omejitvi predsedniške funkcije na 12 let oziroma na tri mandate.
A na zvezi so že pred kongresom pojasnili, da ne gre za vsebinske spremembe statuta, saj da že obstoječi predpisi omogočajo Čeferinu vnovično kandidaturo za predsednika leta 2027.
Kritike so v javnosti letele predvsem od Hrvata Zvonimirja Bobana, ki je pred kratkim zapustil Uefo, predsednika romunske zveze Razvana Burleanuja in zakladnika Uefe Davida Gilla, mnenje tega je delila tudi angleška zveza, ki je napovedala, da bo glasovala proti spremembam statuta.
Na koncu so delegati z veliko večino podprli statutarne amandmaje, le eden, angleški, je bil proti in eden se je vzdržal. Glede teh amandmajev, med katerimi je bilo tudi povečanje števila žensk v izvršnem odboru z ene na dve in številni drugi dodatki, so glasovali skupno o vseh. Tega predloga o glasovanju o vseh amandmajih skupaj sicer niso podprli Angleži, Norvežani in Islandci, Ukrajinci pa so se vzdržali.
Vse druge točke dnevnega reda so delegati podprli soglasno. Tako so ratificirali člane izvršnega odbora, in sicer dva predstavnika združenja evropskih klubov (Eca) Naserja Al Helajfija (PSG) in Miguela Angela Marina Gila (Atletico Madrid), oba za štiri leta, ter predstavnika združenja evropskih lig Pedra Proenco iz portugalske lige za enoletni mandat.
Potrdili so tudi strategijo za obdobje 2024 – 2030 z naslovom Združeni za uspeh (United for Success), ki bo zaživela julija. Med glavnimi sedmimi strateškimi prioritetami so biti v osrčju družbe, zagotoviti priložnost vsem najmlajših do elitne ravni, okrepiti temelje nogometa, delati skupaj po najboljših standardih vodenja, organizirati vrhunska tekmovanja, maksimirati potencial ženskega nogometa in slediti kulturi trajnosti.
“Letos Uefa praznuje 70 let. Skozi leta je pomagala graditi ta evropski model športa. Naši voditelji se na srečo zavedajo, da je treba podpreti ta model. Nekateri posamezniki pa ga hočejo zrušiti, čeprav se sami imenujejo za rešitelje nogometa. So le plenilci. Živimo v težkih časih, ampak moč je v enotnosti. Ta nas lahko reši na vseh ravneh,” je med drugim Čeferin povedal v uvodnem nagovoru, v katerem je spet okrcal tudi snovalce superlige.
“Nekateri mislijo, da je vse le trg, da se da vse kupiti. Nogometni navijači pa niso neumni, ne moreš kupiti sanj, športnih meril in 70 let zgodovine,” je dodal.
Sprejeli so tudi delovna in finančna poročila ter načrte. Tako so potrdili proračun za finančno leto 2024/25, ki bo prvo brez evropskega prvenstva, ki bo preseglo pet milijard evrov. V 2023/24 znaša 6,7 milijarde z EP v Nemčiji. Rezerve znašajo 360 milijonov evrov, kar je manj od želenih 500 milijonov, a pri Uefi načrtujejo ta cilj spet doseči po EP 2028.
Naslednji kongres bo 3. aprila 2025 v Beogradu. To so določili že na sredinem zasedanju izvršnega odbora, kjer so potrdili tudi delitev sredstev med udeležence evropskih klubskih tekmovanj. Pri Uefi si do leta 2027 obetajo 4,4 milijarde letnih prihodkov, klubi prenovljene 36-članske lige prvakov bodo dobili 2,47 milijarde, evropske lige 565 milijonov, konferenčne lige pa 285 milijonov evrov.
