Tudi v letu 2018 je svet športa pretresal ruski dopinški škandal, zaradi katerega je že 5. decembra lani Mednarodni olimpijski komite (Mok) suspendiral ruski olimpijski komite z zimskih olimpijskih iger v Pyeongchangu, posamezni ruski športniki pa so v Južni Koreji lahko nastopili, če so uspešno opravili strog protidopinški program Moka.
Tudi zaradi afere v Sočiju 2014, kjer so z naknadnimi pregledi vzorcev odkrili številne sistematične kršitve, je že na poletnih olimpijskih igrah v Rio de Janeiru leta 2016 lahko nastopila le peščica ruskih športnikov v primerjavi s prejšnjimi OI, v Pyeongchangu februarja letos pa so na zimskih OI igrah Rusi tekmovali pod okriljem zastave Moka.
Mok je tako konec januarja, tik pred začetkom OI, 169 ruskim športnikom izdal povabilo za nastop na ZOI, kjer pa so nastopili kot “olimpijski športniki iz Rusije”. Konec februarja je Ruski olimpijski komite potrdil, da je Moku plačal 15 milijonov dolarjev kazni zaradi dopinške afere v Sočiju, nekaj dni pozneje, po koncu OI, pa je bil Rusiji suspenz ukinjen in tamkajšnji olimpijski komite je znova postal polnopravni član olimpijske družine.
Svetovna protidopinška organizacija (Wada) oziroma njena komisija za pritožbe je 20. septembra ugotovila, da ni več podlage za suspenz ruske protidopinške agencije (Rusada), tako da bi lahko izvršni odbor protidopinške agencije spet dovolil njeno delovanje. S tem so se lahko ruski športniki spet vrnili na mednarodna tekmovanja. Vendar ne vsi.
Velika izjema je ostala Mednarodna atletska zveza (Iaaf), ki 4. decembra letos ni ukinila sankcij proti Ruski atletski zvezi in tako predstavniki te federacije zaradi s strani države podprtega dopinškega sistema še vedno ne morejo v celoti nastopati na mednarodnih tekmovanjih. Iaaf je bila tudi prva zveza, ki je uvedla sankcije, že novembra 2015, sledile so številne druge zveze.
V prek 300 straneh dokumentov Wade so Rusom leta 2015 očitali, da so kar nekaj let z načrtnim dopingom skrbeli za boljše izide svojih atletov, ob tem pa skrbeli, da pozitivni vzorci niso prišli v javnost. Zaradi omenjenih nepravilnosti je suspenz nato doletel tudi moskovski protidopinški laboratorij, kjer so po navedbah iz dokumentov namesto odkrivanja dopinga skrbeli za to, kako zakriti sledove jemanja nedovoljenih poživil pri ruskih športnikih.
Čeprav so se zaradi geopolitičnih razmer pojavljali številni glasovi, da gre tudi v tem primeru za sistematičen napad na Rusijo, ki jo vodijo ZDA in njene partnerice, in so tudi Rusi skušali zanikati tako obširne kršitve, pa tega niso niti odločno zanikali. Tako je že ob izbruhu afere in suspenzu s strani Iaafa tedanji ruski minister za šport Vitalij Mutko obljubil učinkovit boj proti dopingu v prihodnje. “Pripravljeni smo na jasne in prostovoljne dodatne ukrepe v boju proti dopingu. V primeru, da bo to potrebno, bomo spremenili ves obstoječ sistem,” je tedaj dejal Mutko.
Wada je julija 2016 razkrila, da so skušali v Rusiji na različne načine vplivati na izvedbe dopinških testov. Poleg poskusov goljufij in poskusov podkupovanja uradnikov Wade so opisali tudi primere, ko so jih ruske oblasti ovirale pri opravljanju dela in jim grozile z izgonom iz države. Pozneje so izpostavili tudi zimske OI v Sočiju 2014 in SP v atletiki 2013 v Moskvi.
Po ugotovitvah Wade je bil najbolj presenetljiv popoln nadzor države nad vsem v dopinškem laboratoriju, kjer so preverjali vse vzorce ruskih športnikov in prikrivali pozitivne vzorce v obdobju priprav in na OI v Sočiju. Wadina preiskava je pokazala tudi, da je imelo precejšnjo vlogo pri tem delovanju tudi rusko ministrstvo za šport, pomagali pa so tudi v tamkajšnjih varnostni in tajni službi.
Po preiskavah so nato od Rusov zahtevali izpolnjevanje številnih pogojev, ki so jih na ruski strani počasi začeli izvajati, zato so številne mednarodne zveze ruskim športnikom najprej delno, v zadnjem obdobju pa skoraj v celoti, dovolile nastope na velikih tekmovanjih.
Izjema je ostala le Iaaf. Tekmujejo lahko le tisti ruski atleti in atletinje, ki dokažejo, da niso del ruskega sistema in da izpolnjujejo mednarodne dopinške kriterije. Ruski predstavniki tako pod svojo zastavo ne bodo mogli nastopiti na evropskem dvoranskem prvenstvu v začetku marca prihodnje leto v Glasgowu, razen v primeru, če bi prišlo do izpolnitve zahtev Wade in Iaaf in bo to potrdil tudi izvršni odbor Iaaf, ki pa se predvidoma pred marcem prihodnje leto ne bo sestal.
Wada je kljub mednarodnim kritikam podprla rusko atletsko zvezo, ki je septembra po sestanku na Sejšelih vnovič dobila dovoljenje za delo. Tega meseca je vnovič dovolila tudi začetek delovanja ruski nacionalni protidopinški agenciji, kar je bil eden od pogojev za vnovično polnopravno članstvo. Rusi morajo tudi zagotoviti neodvisnim organom dostop do rezultatov in vzorcev dopinških testov med letoma 2011 in 2015, ki so v moskovskem laboratoriju, ter plačati tudi stroške Iaafa.
Gotovo k ugledu in pri vseh postopkih niso pomagali niti kibernetski napadi na mednarodne športne institucije, za kar so bili obtoženi ruski hekerji. Napad sta že v letu 2016 zabeležili tudi Wada in Mok, ki sta zato dodatno okrepili svojo varnostno zaščito računalniških sistemov, predvsem sistem javljanj, s katerim športniki sporočajo, kje se nahajajo, da so dosegljivi za dopinške teste.
