Anamarija Lampič in Eva Urevc bronasti na ekipni tekmi na SP v Oberstdorfu

Slovenska smučarska tekača Janez Lampič in Vili Črv sta ostala brez finala po skupno 19. mestu in desetem mestu v svoji kvalifikacijski skupini. V njej sta slavila Norvežana Erik Valnes in Johannes Hoesflot Klaebo, ki sta bila najhitrejša tudi v finalu. Finca Ristomatti Hakola in Joni Mäki sta za srebro zaostala 1,73 sekunde, bron sta osvojila Rusa Aleksander Boljšunov in Gleb Retivih (+2,09).

Odločitev o razvrstitvi na vrhu na tekmi tekačic je padla v predzadnji in zadnji predaji, ko je Lampičeva z izjemnim sprintom ugnala Rusinjo Natalijo Neprjajevo in slednjo potisnila na četrto mesto s prednostjo slabe pol sekunde. Pred zadnjima predajama sta bili Slovenki ves čas okrog 4. mesta in povsem blizu prvouvrščenim v posameznih etapah.

Urevčeva je predzadnjo predajo dobila 1,7 sekunde za Sundlingovo, saj je Lampičevi uspelo s pametnim postavljanjem na stezi in tekom tam, kjer proga ni bila najbolj načeta, priti na drugo mesto. A je Urevčeva ob svojem zadnjem teku kmalu nazadovala na peto in šesto mesto, na zadnjem vzponu pa je izgubila stik z vodilno peterico. Švedska, Rusija, Norveška, ZDA in Švica so bile pred Slovenijo, ki je zadnjič predala s šestimi sekundami zaostanka.

“Nisem povsem verjela vase, ko je je Eva predala z zaostankom. Ampak sem šla naprej in s svojim tempom prišla do vodilnih. Sundlingova je nekoliko ušla na prvem klancu, v drugem vzponu sva se malo zapletli z Američanko (Sadie Maubet Bjornsen, op. STA), druga drugi sva povozili smučki. Malo bolje sem jo odnesla in šla naprej. Na polno sem napadla v ciljni ravnini in tudi Rusinja ni zdržala,” je boj na poti do svojega tretjega odličja na SP strnila Lampičeva v prvi izjavi za Televizijo Slovenijo.

“Vsaka medalja šteje, sicer ni zlata, kot se je mogoče pričakovalo. Vzeti je treba tisto, kar je na voljo v danem trenutku in kar smo zmožni tedaj. In mislim, da je bron več kot dovolj danes … Še enkrat pohvala in zahvala našemu servisu, ves teden delajo zelo dobro, neverjetno. Imeli sva res dobre smuči, na teko mehki progi brez njih ne bi bilo te medalje. Komaj čakam pa podelitev. Tam bova skupaj z Evo, ne bom sama in to je res odlično,” je dodala Lampičeva.

Urevčeva je bila razočarana z 28. mestom po izpadu v četrtfinalu posamičnega sprinta, v dopoldanskih kvalifikacijah ekipne tekme pa je bila odlična, Slovenski sta pred finalom namreč zmagali v svoji skupini, sedem stotink sta zaostali Američanki Rosie Brennan in Maubet Bjornsen, tretji sta bili Švicarki s 43 stotinkami zaostanka.

“V kvalifikacijah mi je bilo bolj všeč kot v finalu, proga je bila trda. Potem pa je postala podlaga zelo mehka, kar mi ni pisano na kožo, a sem to sprejela in naredila svoje,” pa je povedala Urevčeva po največjem uspehu v karieri, do katerega je prišla po prisilnem premoru in letu dni odsotnosti zaradi poškodbe.

Petindvajsetletni Slovenki sta se v tej sezoni skupaj že dokazali, saj sta 7. februarja zmagali na ekipni sprinterski tekmi za svetovni pokal v Ulricehamnu na Švedskem. Največji slovenski uspeh doslej v tej disciplini sta dosegli na zadnji tekmi v tej disciplini pred SP, decembra pa sta bili v njej tretji v Dresdnu. V Obersdorfu pa je nekaj časa v odločilnem delu tekme kazalo, da bi bila lahko zanju tokrat na SP prva trojica predaleč.

“V finalu je bila zelo zahtevna moja druga predaja. Bila je brutalna, morala sem sprintati na polno od začetka do konca in tu sem plačala davek. Več ne bi mogla dati temu, kar sem. Vesela sem, da je bilo tudi to dovolj za medaljo. Ko sem predala z zaostankom Anamariji, nisem verjela, da se to lahko zgodi. Potem pa je v ciljno ravnino prišla skupaj z Rusinjo in tedaj sem si dejala, ‘to pa bi se vendarle lahko izšlo’. In se je, neverjetno vesela sem,” je bila presrečna Urevčeva, ki se je pred leti ukvarjala tudi z atletiko, veslanjem in biatlonom.