Kazni, ki jih določa slovenska zakonodaja, so previsoke in kot take ne dosegajo namena, zaradi katerega so sprejete. Ravno nasprotno, ubijajo podjetništvo in slovenske avtoprevoznike postavljajo v slabši položaj v primerjavi s tujimi avtoprevozniškimi podjetji.
Poslanec SDS Zvone Černač je na ministrico za infrastrukturo mag. Alenko Bratušek naslovil pisno poslansko pobudo v zvezi s spremembo Pravilnika o delih in opremi vozil ter spremembo Zakona o cestah glede neustrezne kaznovalne politike.
Celotna poslanska pobuda je v nadaljevanju.
Spoštovana gospa ministrica,
Zakon o cestah – Zces-1 (Uradni list RS št. 109/10 z dne 30.12.2010) je v slovenski pravni red prenesel več direktiv Evropske unije, ki med drugim urejajo ukrepe v zvezi z izboljšanjem varnosti cestne infrastrukture, uvajanjem inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza kot tudi ukrepe glede določitve največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu (UL L št. 115 z dne 6.5.2015) v delu, ki se nanaša na prepoznavo vozil ali skupine vozil, ki sama ali skupaj s tovorom presegajo dovoljene mase, predpisane za posamezne vrste vozil ali skupine vozil, in na obveznosti špediterja pri prevozu zabojnikov in zamenljivih tovorišč.
1.
Skladno z zakonom je v pristojnosti ministra, pristojnega za promet izdaja ustreznih prepisov, med drugimi tudi Pravilnika o delih in opremi vozil (v nadaljevanju Pravilnik), ki določa dele in opremo motornih in priklopnih vozil v cestnem prometu ter traktorjev pri opravljanju kmetijskih ali gozdarskih del. Določa tudi mere in mase vozil v cestnem prometu in zahteve za dele in opremo vozil. Veljavni Pravilnik v Prilogi II – Del A v točki 2.2 Največja dovoljena skupna masa vozila določa naslednje največje dovoljene skupne mase za skupine vozil:
2.2 Skupine vozil
2.2.1 Skupina vozil (motorno vozilo in priklopnik) s petimi ali šestimi osmi
a) dvoosno motorno vozilo s triosnim priklopnikom 40 ton
(44 ton – samo na odseku avtoceste A3 Terminal Sežana – Terminal Fernetiči, št. odseka 0372)
b) triosno motorno vozilo z dvo ali triosnim priklopnikom 40 ton
(44 ton – samo na odseku avtoceste A3 Terminal Sežana – Terminal Fernetiči, št. odseka 0372)
2.2.2 Skupina vozil (sedlasti vlačilec s polpriklopnikom) s petimi ali šestimi osmi
a) dvoosni vlačilec s triosnim polpriklopnikom 40 ton 40 ton
(44 ton – samo na odseku avtoceste A3 Terminal Sežana – Terminal Fernetiči, št. odseka 0372)
b) triosni vlačilec z dvo- ali triosnim polpriklopnikom 40 ton
(44 ton – samo na odseku avtoceste A3 Terminal Sežana – Terminal Fernetiči, št. odseka 0372)
c) dvoosno motorno vozilo s triosnim polpriklopnikom, ki v okviru intermodalnega prevoza prevaža enega ali več zabojnikov ali zamenljivo tovorišče skupne največje dolžine do 13,7 metra (45 čevljev) 42 ton
d) triosno motorno vozilo z dvo- ali triosnim polpriklopnikom, ki v okviru intermodalnega prevoza prevaža enega ali več zabojnikov ali zamenljivo tovorišče skupne največje dolžine do 13,7 metra (45 čevljev) 44 ton
V zadnjih letih je zaznan napredek tudi na področju tovornih vozil in ostale mehanizacije. Iz tega razloga je prišlo na področju tehničnih zahtev za sisteme, sestavne dele, samostojne tehnične enote in vozila do velikih sprememb, katerih posledica so predvsem višja raven varnosti v cestnem prometu, varovanja zdravja, varstva okolja in energetske učinkovitosti. Vse našteto se odraža tudi v postopkih izdajanja in samih homologacijskih potrdilih, kar evropska zakonodaja ustrezno implementira v svojo regulativo, države članice pa naj bi temu sledile v nacionalni zakonodaji.
Na podlagi navedenega in skladno z določili Direktive (EU) 2015/719 Evropskega parlamenta in Sveta, Uradni list Evropske unije 6.5.2015, ki med drugim določa odstopanja od največjih dovoljenih tež in meril vozil, ki so določene v Direktivi 96/53/ES, dajem pobudo, da čimprej oziroma v roku 30 dni v skladu s svojimi pristojnostmi sprejmete spremembo Pravilnika, ki bo za dvoosna motorna vozila s triosnim priklopnikom, triosna motorna vozila z dvo- ali triosnim polpriklopnikom, dvoosne vlačilce s triosnim polpriklopnikom in triosni vlačilec z dvo- ali triosnim polpriklopnikom dopuščal največjo dovoljeno skupno maso 44 ton po celotnem slovenskem cestnem omrežju in ne le na odseku št. 0372 AC A3, kot to določa veljavni Pravilnik.
Pobuda za dvig največje dovoljene skupne mase za omenjene skupine vozil sledi pozivom Evropske komisije in Sveta Evropske unije, da razlike med veljavnimi predpisi o težah in merah gospodarskih cestnih vozil v državah članicah lahko negativno vplivajo na konkurenčne pogoje in predstavljajo oviro v prometu med državami članicami.
Pobudo dajem zato, ker so številni prevozniki zaradi določb omenjenega Pravilnika oglobljeni (kazni so drakonske, še posebej za tiste, ki si kruh služijo z enim ali dvemi kamioni) in to kljub temu, da tehnične specifikacije njihovih vozil oziroma homologacija omogočajo tehnične zahteve, ki jih Pravilnik trenutno omejuje samo na majhen del AC omrežja.
2.
Prav tako dajem pobudo za spremembo Zakona o cestah v tistih členih, ki določajo globe za kršitev določb Zces-1. Avtoprevozniška združenja in številni slovenski avtoprevozniki, ki se obračajo na poslance SDS, opozarjajo na izjemno visoke kazni, ki jih določa veljavni zakon in dejstvo, da organi pregona v glavnem kaznujejo predvsem domače avtoprevoznike. Direktiva (EU) 2015/719 Evropskega parlamenta in Sveta, Uradni list Evropske unije 6.5.2015 v členu 10e določa: »Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Te kazni morajo biti učinkovite, nediskriminatorne, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh pravilih uradno obvestijo Komisijo.«
Kazni, ki jih določa slovenska zakonodaja, so previsoke in kot take ne dosegajo namena, zaradi katerega so sprejete. Ravno nasprotno, ubijajo podjetništvo in slovenske avtoprevoznike postavljajo v slabši položaj v primerjavi s tujimi avtoprevozniškimi podjetji. Pobuda za bistveno znižanje kazni, ki jo dajem, sledi pozivom Evropske komisije in Sveta Evropske unije glede enakih konkurenčnih pogojev v državah članicah kot tudi pozivom številnih podjetnikov, ki zaradi ostre slovenske kaznovalne politike izgubljajo v bitki za trg in konkurenčnost v širšem evropskem prostoru.
