28.3 C
Ljubljana
četrtek, 17 junija, 2021

Zlati red za zasluge prejel eden od očetov sodobne slovenske ustave dr. Peter Jambrek, ki meni, da je Slovenija kot država »izvotljena in razkrojena«

Predsednik republike Borut Pahor je danes Petru Jambreku ter Erhardu Busku podelil državna reda za zasluge. Jambrek je zlati red za zasluge prejel za svoj prispevek k ustanovitvi slovenske države ter k razvoju ustavnosti in ustavnopravne znanosti, Busek pa srebrnega za njegov prispevek za mednarodno priznanje Slovenije.

 

Jambrek sodi med ključne osebnosti s pomembnim vplivom na osamosvojitev Slovenije in ustanovitev Slovenije. Poleg njegovega teoretičnega dela in objav s področja vladavine prava, ustavnosti, delitve oblasti in človekovih pravic je treba posebej opozoriti, da je bil avtor ali soavtor najpomembnejših dokumentov, ki so bili temelj ustavne ureditve nove države, so izpostavili v Pahorjevem uradu.

Od vsega začetka je bil vključen v prizadevanja za osamosvojitev z utemeljevanjem ustavne in mednarodnopravne pravice slovenskega naroda do samoodločbe in lastne suverene države. Njegova izjemna zasluga je, da sta bili demokratizacija in še zlasti osamosvojitev utemeljeni po mednarodnem pravu in izvedeni zakonito, so poudarili v predsednikovem uradu.

Prav to je Sloveniji v času osamosvajanja in po njem zagotovilo mednarodno razumevanje ter podporo in mednarodno priznanje. Kot so poudarili, je najvišje državno odlikovanje izraz spoštovanja in zahvale slovenskega naroda Jambreku.

Jambrek danes predava ustavno pravo in pravo človekovih pravic na Evropski pravni fakulteti ter Fakulteti za državne in evropske študije. Bil je član znanstvenega odbora Agencije Evropske unije za temeljne pravice in Beneške komisije. V devetdesetih je bil ustavni sodnik, med leti 1991 in 1993 tudi njegov predsednik, bil je tudi sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice.

“V letih zgoščenega zgodovinskega časa slovenske pomladi je bilo potrjeno in utrjeno neposredno, pa tudi s plebiscitom, novo ustavo, vojaškimi uspehi in mednarodnim priznanjem soglasje vseh plasti ljudstva o temeljih slovenske republike,” je v zahvalnem govoru poudaril Jambrek. Po njegovih besedah so posodo suverene Slovenije Slovenci in vsi drugi državljani pred 30 leti napolnili z energijo in optimizmom.

“Ugotavljam, da je dandanes oboje splahnelo, Slovenija kot država je izvotljena in razkrojena,” je bil kritičen. Slovenija se po njegovih besedah med drugim sooča s propadajočim javnim zdravstvom, z javnim visokim šolstvom, ki pada na mednarodnih lestvicah kakovosti, z gospodarstvom, ki je vedno manj konkurenčno in produktivno ter z javnimi financami, ki prenašajo breme zadolžitve države na bodoče rodove.

“Vendar je problem še veliko hujši – dodobra sta izpraznjeni tudi energija in optimizem prvotnega vrednostnega središča nacije,” je opozoril. Dodal je, da je bogokletnost aktualnih slovenskih oblasti v poskusu dvojnega pozabljenja: Prvič, izbrisa in zatrtja spomina na nespremenljivo bistvo prejšnjega režima, ter drugič, pozabe in razvrednotenja osrednjih simbolov, ki so v času nacionalne osvoboditve izoblikovali moderno slovensko nacijo.

Nekdanji avstrijski podkancler Busek pa je “vnet zagovornik Slovenije od težkih trenutkov pred osamosvojitvijo in po njej, na njeni poti v evropske integracije pa vse do danes”, so poudarili v predsednikovem uradu.

Srebrni red za zasluge je izkaz spoštovanja Slovenije in zahvala za njegovo bogato in vsestransko ustvarjalno delo za slovenski narod in slovensko državo, so pojasnili. S svojimi nastopi in delovanjem je namreč ključno prispeval k mednarodnemu odmevu slovenskih demokratičnih teženj še pred razpadom nekdanje Jugoslavije.

Bil je posebni odposlanec avstrijske vlade za širitev Evropske unije in posebni koordinator mednarodne politične pobude Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Kot predsednik evropskega foruma Alpbach med letoma 2000 in 2012 je bil aktivno soudeležen pri razvoju civilne družbe v Sloveniji. V času predsedovanja Fundaciji Erste je poskrbel, da so slovenski nevladniki, umetniki, kulturniki in znanstveniki aktivno sodelovali v njenih pobudah in projektih.

Tudi kot predsednik Dunajskega ekonomskega foruma si prizadeva za enakopravno vključevanje slovenskega gospodarstva v evropske in svetovne trgovinske tokove.

Busek je v zahvalnih besedah dejal, da so mu v zvezi z osamosvajanjem Slovenije ostali v spominu predvsem trije dogodki, to je zbor Demosa v Cankarjevem domu, srečanje s takratnim ljubljanskim nadškofom metropolitom Alojzijem Šuštarjem in vdor jugoslovanske vojske v Slovenijo. “Vsi trije dogodki so me prepričali v to, za kar sem se potem zavzemal v nadaljnjem življenju – da potrebujemo demokracijo, da potrebujemo dobrososedske odnose”,” je poudaril.

Po njegovih besedah mu razvoj dogodkov v zadnjih obdobjih daje upanje, da bo tudi v prihodnje šlo na bolje: “Vendar rabimo dobro Evropo v prihodnosti, kajti to je pomembno tudi z vidika slovenske demokracije, da bo le-ta uspela in cvetela.”

Zadnje novice

Sorodne vsebine