Piše: Tanja Brkić (Nova24tv)
“Nabijanje skrajne levice proti sredinskim politikam je razumljivo: samo v razmerah skrajne polarizacije je nezmerna levica nepogrešljiva za vladanje in lahko izsiljuje z demontažo kapitalizma in ustavne ureditve.” je na družbenih omrežjih zapisal nekdanji minister in vsestranski intelektualec dr. Žiga Turk kot komentar na nove akterje na politični sceni in njihovo povezanost.
Po tem, ko se je nekdanji predsednik uprave družbe Gen-i, Robert Golob, odločil za politično aktivacijo, je to na političnem parketu povzročilo kar nekaj tektonskih premikov. Do trenutka, ko vladajoča politika Golobu ni podelila vnovičnega mandata na čelu družbe Gen-i, nihče ni niti pomislil, kaj bo sledilo. Niti sam Robert Golob ne, pa so po besedah njegovih nekdanjih političnih sopotnikov pri tej odločitvi prevladala predvsem čustva, saj je bil na Gen-I emocionalno navezan. Tako pa si je čez noč premislil in napovedal vzpostavitev civilnodružbene platforme, ki bi dvignila nivo politične kulture v Sloveniji, razmišlja pa celo o nastopu na volitvah, kjer pa bo očitno kar nekaj udeležencev.
Ne glede na to, da imata Golob in koalicija KUL skupnega “nasprotnika” in to je obstoječa vlada, pa za koalicijo KUL, Golobova vrnitev v aktivno politiko predstavlja grožnjo saj se zavedajo, da jim lahko Golob odnese precejšen odstotek glasov. Tudi če bi razmišljali o razširitvi s kakšnimi novimi akterji, bi morali ti jasno definirati svoje sodelovanje s predsednikom obstoječe vlade.
Po besedah Turka, je samo v razmerah skrajne polarizacije, nezmerna levica nepogrešljiva za vladanje in lahko izsiljuje z demontažo kapitalizma, kjer govorimo o demontaži sistema, ki je le potegnil ljudi iz revščine in jim zagotovil hrano, vodo, zdravstvo – vzpostavil nek red. Tako se je nekdanji minister v drugi Janševi vladi odzval na kolumno prof.dr. Vlada Miheljaka za levičarski tednik Mladina, z naslovom Novi sev:sredina, bolje golob na strehi kot janša na oblasti, v kateri piše, da se Golob ne opredeljuje kot levičar, vsekakor pa tudi ne kot desničar, “vsaj ne v smislu obstoječe politične prakse, ki jo izvaja oblast, to je dal jasno vedeti, ko je trenutno politično prakso označil kot “fašizem”. Lahko bi zaključili, da imata Golobovo novoustanovljeno gibanje in levica skupno željo po eliminaciji obstoječe politike, to je pa tudi vse. V tem primeru je jasno, da se bo morala ena ali druga stran malce premakniti oziroma najti kompromis v miselnosti v tem boju, torej “sredino.”
Nabijanje skrajne levice proti sredinskim politikam je razumljivo: samo v razmerah skrajne polarizacije, je nezmerna levica nepogrešljiva za vladanje in lahko izsiljuje z demontažo kapitalizma in ustavne ureditve. https://t.co/gLLrcMqQIs
— Žiga Turk (@ZigaTurk) December 25, 2021
Poskus vzpostavitve Roberta Goloba kot sredinskega politika, ki bi pobral doberšen del glasov neopredeljenih volivcev in pomagal strankam KULa sestaviti novo levo vlado, sicer v zadnjih tednih nikakor ni nov v slovenskem medijskem prostoru. Skrajni levičarski spletni portal Necenzurirano je o sredinskih strankah, kot sta Naša dežela Aleksandre Pivec in gibanje Povežimo Slovenijo, ki vključuje stranke kot so Konkretno, SLS in Zeleni, pisal kot o podtaknjencih, nekaj podobnega pa so počeli tudi preostali mediji v lasti obsojenega tajkuna Martina Odlazka. Nekaj podobnega zdaj počne tudi tednik Mladina.
