11.2 C
Ljubljana
ponedeljek, 3 oktobra, 2022

Zgodovinsko: Za zdravstvo v prihodnjih letih dve milijardi evrov

Piše: C. R.

V sredo je bil v državnem zboru potrjen zgodovinski predlog Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo. Po predlogu vlade bo Slovenija v zdravstvo v naslednjih desetih letih vložila skoraj 2 milijardi evrov, povprečno po 200 milijonov letno.

Sredstva bodo namenjena za obnovo zgradb, boj z epidemijo, zdravstvene storitve in zagotavljanje zdravstvenih kadrov. Za zaposlene bo to pomenilo boljše delovno okolje, za bolnike pa kakovostnejšo in še varnejšo obravnavo v modernih prostorih.

Denar bo zagotovljen v proračunu, če bodo za investicije zagotovljena sredstva iz evropskih strukturnih skladov ali evropskega proračuna, pa se bo to preneslo v tiste okvirje. V finančne okvire zdajšnjega zakona so namreč vključene tudi investicije tistih projektov, katerih financiranje je predvideno v okviru evropskega projekta REACT-EU (Pomoč pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope) in Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Vsakoletni načrt investicij bo pripravilo ministrstvo za zdravje, potrdila ga bo vlada. Največja teža je na ministrstvu, ki bo zagotovilo ločeno evidenco investicij v obnovo obstoječih in izgradnjo novih prostorov ter objektov in nakupa v ta namen potrebne medicinske opreme, vključno z investicijami za kadrovske, logistične, infrastrukturne in druge potrebe, za katere se zagotavljajo finančna sredstva s tem zakonom.

Dodaten denar v zdravstvo, zadnje tri vlade v to niso vlagale
Ob obstoječih investicijah gre torej za dodaten denar v zdravstvo. Z zakonom so zdaj postavljeni novi okviri slovenskega zdravstva, ne samo z vidika infrastrukture in opreme, temveč tudi z vidika kadrov. Slovenija je namreč po številu zdravnikov na 1000 prebivalcev pod evropskim povprečjem, obenem pa smo doslej v zdravstvo vlagali bistveno manj kot druge primerljive evropske države.

Foto: STA

Vse to je privedlo do 85-odstotne iztrošenosti infrastrukture. Za primerjavo. V letu 2012 je bila odpisanost opreme v zdravstvu 67-odstotna, v letu 2020 pa znaša 85 odstotkov. Velika je tudi kadrovska podhranjenost zdravstva. To pomeni, da v zdravstvo v zadnjih 8 letih država ni vlagala skorajda ničesar. Investicije v zdravstvo pa niso bile prioriteta zadnjih treh vlad (vlade Alenke BratušekMira Cerarja in Marjana Šarca).

V 12 letih več RTV Sloveniji kot za bolnišnice
Še ena primerjava. V zadnjih 12 letih RTV Sloveniji iz državnega proračuna namenilo 2,5-krat več denarja kot za novogradnjo in prenovo slovenskih bolnišnic.

Za kaj bo namenjenih okoli 2 milijardi evrov?
Zakon določa investicije v vse ravni, in sicer v osnovno primarno zdravstvo in specializirane bolnišnice, vzpostavitev negovalnih bolnišnic in negovalnih domov v sklopu vzpostavitve sistema dolgotrajne oskrbe, specializacijo manjših splošnih bolnišnic ter vzpostavitev močnih regijskih bolnišnic. Investicije so predvidene tudi v znanstveno-izobraževalne ustanove z namenom, da bi se saniral kadrovski primanjkljaj na tem področju. Sledili so tudi predlogu Združenja slovenskih občin po zagotovitvi višjih finančnih sredstev za primarno zdravstvo (zdravstvene domove). Teh je v Sloveniji 62 in so eden ključnih stebrov našega zdravstvenega sistema, a se v zadnjih letih vanje praktično ni vlagalo. Z zakonom je vladajoča koalicija tem namenila dodanih 200 milijonov evrov.

Dodaten denar je zagotovljen za naslednje namene (novogradnje in podobno):

  • Univerzitetna klinična centra Ljubljana in Maribor:                         763 milijonov evrov
  • splošne bolnišnice, negovalne bolnišnice in negovalni domovi:        557 milijonov evrov
  • specialne bolnišnice:                                                                   214 milijonov evrov
  • psihiatrične bolnišnice:                                                                  50 milijonov evrov
  • porodnišnice:                                                                                26 milijonov evrov
  • primarno zdravstvo:                                                                       50 milijonov evrov
  • NLZOH in NIJZ:                                                                              33 milijonov evrov
  • znanstveno-izobraževalne ustanove za enoviti magistrski študij medicine in dentalne medicine ter pripadajoče pedagoške in znanstveno-raziskovalne dejavnost: 200 milijonov evrov
  • druge znanstveno-izobraževalne ustanove na področju zdravstva:  50 milijonov evrov.

Kako so glasovali v državnem zboru?
Iz glasovanja poslancev in poslank v državnem zboru je razvidno, da so zakon in dodatne investicije v zdravstvu v celoti podprli v poslanskih skupinah SDS, NSi, SMC, SNS in Levici.

LMŠ je za zakon glasovalo 7 poslancev in poslank, 2 poslancev v času glasovanja ni bilo na seji, 4 poslanci pa so bili na seji, vendar niso glasovali. Med njimi je bil tudi vodja poslanske skupine Brane Golubović.

SD je za zakon glasovalo 5 poslancev, 2 poslancev ni bilo na seji, 4 so bili v dvorani, vendar niso glasovali. Med njimi je bil tudi vodja poslanske skupine Matjaž Han.

SAB je bila ena poslanka odsotna, ostali 4 pa so bili v dvorani, vendar niso glasovali. Med njimi je bila tudi Alenka Bratušek, celo nekdanja začasna ministrica za zdravje in predsednica vlade, ki za zdravstvo ni naredila nič, o zdravstvu pa zelo rada govori.

V stranki DeSUS sta 2 poslanca glasovala za, 1 proti, 1 pa je bil odsoten (Franc Jurša, ki je že nekaj časa odsoten zaradi bolezni).

Dveh poslancev narodnostnih skupnosti na seji ni bilo.

Poimensko glasovanje je bilo naslednje:

Slovenska demokratska stranka – SDS Glasovanje
Anja Bah Žibert Za
Breznik Franc Za
Brinovšek Nada Za
Doblekar Boris Za
Ferjan Jure Za
Furman Karmen Za
Grims Branko Za
Irgl Eva Za
Ivanuša Lidija Za
Jeraj Alenka Za
Kaloh Dejan Za
Kepa Franci Za
Krivec Danijel Za
Lenart Jožef Za
Lep Šimenko Suzana Za
Lisec Tomaž Za
Merjasec Leon Za
Moškrič Janez Za
Podkrajšek Bojan Za
Pogačnik Marko Za
Pojbič Marijan Za
Škrinjar Mojca Za
Tanko Jože Za
Zavadlav Ušaj Elena Za
Žnidar Ljubo Za

Nova Slovenija – krščanski demokrati – NSi

Černigoj Andrej Za
Dimic Iva Za
Horvat Jožef Za
Pavlin Blaž Za
Prevc Mihael Za
Reberšek Aleksander Za
Šuštar Zalar Tadeja Za

Stranka modernega centra – SMC

Gregorčič Monika Za
Perič Gregor Za
Udovč Mateja Za
Verbič Dušan Za
Žnidarič Mojca Za

Slovenska nacionalna stranka – SNS

Ivanuša Jani Za
Jelinčič Plemeniti Zmago Za
Šiško Dušan Za

Lista Marjana Šarca – LMŠ

Divjak Mirnik Lidija Za
Golubović Brane Ni glasoval, prisoten
Heferle Tina Za
Korče Jerca Za
Kovačič Aljaž Za
Lenart Jože Ni glasoval, prisoten
Medved Rudi Ni glasoval, prisoten
Moderndorfer Jani (Janko) Odsoten
Paulič Edvard Za
Pavšič Robert Ni glasoval, prisoten
Peček Igor Odsoten
Prebil Nik Za
Šarec Marjan Za
Zabret Andreja Za

Socialni demokrati – SD

Baković Predrag Za
Bevk Samo Za
Han Matjaž Ni glasoval, prisoten
Hot Meira Ni glasovala, prisotna
Knežar Soniboj Ni glasoval, prisoten
Koprivc Marko Odsoten
Muršič Bojana Ni glasovala, prisotna
Nemec Matjaž Odsoten
Prednik Jani Za
Trček Franc Proti
Židan Dejan Za
Židan Gregor Za

Levica

Cigler Željko Za
Koražija Boštjan Za
Kordiš Miha Za
Mesec Luka Za
Siter Primož Za
Sukčč Nataša Za
Tašner Vatovec Matej Za
Tomić Violeta Za

Stranka Alenke Bratušek – SAB

Bandelli Marko Ni glasoval
Bratušek Alenka Ni glasovala
Kociper Maša Odsotna
Rajh Andrej Ni glasoval, prisoten
Starović Vojko Ni glasoval, prisoten

Demokratična stranka upokojencev Slovenije – DeSUS

Hršak Ivan Za
Jurša Franc Odsoten
Polnar Robert Proti
Simonovič Branko Za

Poslanca narodnostne skupnosti

Horvath Ferenc Odsoten
Žiža Felice Odsoten

Nepovezani poslanci

Lep Jurij Za
Rajić Branislav Za
Sluga Janja Za
Zorčič Igor Za

Vir: moja-dolenjska.si

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine