4.8 C
Ljubljana
ponedeljek, 19 aprila, 2021

Zaradi neprimernih in nerazumnih navodil CSD se dogaja, da otroci ostajajo brez dojenja, ko se mati vrne v službo

Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)

Večina mater se zaveda, kako pomemben je zdrav razvoj njenega otroka, zato poskuša tudi čim dlje dojiti svojega otroka, ko ji to omogoča tudi narava. Pomembnosti hranjenja z materinim mlekom se zavedajo tudi mednarodne institucije in tudi država, zato materam po preteku porodniškega dopusta omogoča, da lahko eno uro delovnega dne izkoristi za dojenje otroka. Vsaka mati, ki doji lahko na pristojnem Centru za socialno delo zaprosi za subvencijo s katero ima eno uro dnevno plačane prispevke, ki jih krije Center za socialno delo. Zgodba, ki jo predstavljamo v nadaljevanju pa razkriva, da omenjeni postopki le niso tako enostavni, saj po njihovi izkušnji za vlogo ni dovolj le potrdilo pediatra, kot so sprva videli zapisano ob oddaji vloge. Postopek se je zavlekel skoraj za štiri mesece, kar pa je nedopustno v primeru, ko otrok potrebuje materino mleko.

Velika večina mamic se ob zaključku porodniškega dopusta sooča z vprašanjem, kako doječemu otroku zagotoviti najboljše pogoje za razvoj. Vsekakor se je vsaka mamica soočala z nasveti pediatrov, da je za normalni razvoj in otrokovo zdravje ena najboljših popotnic prehranjevanje otroka z materinim mlekom. Ob zaključku porodniškega dopusta je vsekakor prehranjevanje otroka z dojenjem zelo težko zagotoviti, saj osemurni delovnik prekine prehranjevalne navade otroka.

Ravno s tem razlogom se je na podlagi ugotovitev medicinske stroke in priporočil Svetovne zdravstvene organizacije, da je podaljšano dojenje koristno za kasnejši razvoj in zdravje otroka, v slovensko zakonodajo vnesla pravica matere do odmora za dojenja otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev starosti, med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno. Seveda je ta pravica neodtujljiva vendar pa je tu nastane vprašanje plačila plače za čas uveljavljanje pravice doječe matere. Tudi na to je mislil zakonodajalec in z zakonom uveljavil pravico iz zavarovanja za starševsko varstvo doječe matere do nadomestila v času odmora za dojenje in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v času odmora za dojenje.

Foto: Pixabay

Na uredništvo smo prejeli potrjeno zgodbo o doječi materi, ki je želela v dobro svojega otroka koristiti omenjeno pravico in je vlogo za nadomestilo za dojenje na pristojni CSD oddala preden je po zaključku porodniškega dopusta nastopila z delom. To je storila v skladu z navodili na spletni strani eUPRAVE Republike Slovenije, dostopne tukaj. Postopek bi moral biti standardiziran in relativno preprost, saj je izjemnega pomena, da se pravica otroka do zdravega življenja nemudoma zagotovi. Mama je celo poklicala v pristojni Center za socialno delo in pridobila informacijo, da zaradi trenutne situacije je možno vlogo oddati samo po pošti in je vlogo oddala konec decembra. Vlogi je še priložila zahtevano potrdilo pediatra in vsekakor upravičeno pričakovala hitro izdajo odločbe, ki bi ji omogočala koriščenje njene in otrokove zakonske pravice do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno.

V praksi je prošnja za omenjeno pravico nekoliko kompleksna – nasprotno pa bi morali spodbujati matere k dojenju in postopek poenostaviti
Mati je bila tudi poštena do delodajalca in ga je ob oddaji vlogi obvestila o koriščenju pravice, medtem pa je delodajalec njeno odločitev v celoti podprl. “A se je na koncu močno zalomilo ravno na CSD-ju,” so nam pojasnili. Po zelo dolgem času mama prejme težko pričakovano pošto CSD-ja in presenečena prebere, da bi morala zagotoviti in vlogi priložiti tudi Potrdilo delodajalca o pridobitvi odmora za dojenje. Torej potrdilo, ki ga zakonodajalec ni predvidel in, da na portalu to potrdilo ni zahtevano, temveč je zahtevano le potrdilo pediatra.

Vloga za dojenje (Foto: e-uprava)

Presenečena mati v nadaljevanju pošlje zahtevo CSD delodajalcu. Ker delodajalec ne najde nikakršne zakonske podlage za takšno zahtevo CSD-ja, nemudoma pokliče odgovorno osebo v CSD, da preveri zakaj zahtevajo omenjeno potrdilo. Po dolgom pregovarjanju izve od odgovorne osebe, da imajo zelo malo takšnih vlog in, da niso najbolj vešči postopka. Pove pa tudi, da so po več mesecih obravnave vloge (kje je tu spoštovanje rokov v upravnem postopku) prosili za dodatna pojasnila Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

CSD zahteval potrdilo delodajalca, ki posega v pravice zaposlene, za potrdilo pa nimajo nobene zakonske podlage
Delodajalec je zaprosil zaposleno, da se mu odgovor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve predoči, da oceni po kateri zakonski podlagi se zahteva potrdilo delodajalca. “Seveda v odgovoru Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve CSD-ju ni bila navedena nikakršna zakonska podlaga, bilo pa je zapisano kup nesmislov,” pravijo. Ker se delodajalec ni zadovoljil s takšnim pojasnilom, vsekakor pa je bil pripravljen omogočiti uveljavljanje zakonske pravice zaposlene in njenega otroka, je poklical tudi na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Foto: STA

Po izmenjavi mnenj s strokovno delavko na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve sta ugotovila, da seveda CSD nima nikakršne zakonske podlage za takšno zahtevo. Prav tako sta ugotovila, da gre za očitno veliko nerazumevanje in neznanje s strani CSD-ja zato zaključita, da bo strokovna delavka Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve poklicala na dotični CSD, ki je obravnaval vlogo in jim bo pojasnila njihovo zmoto. “In res, po samo nekaj trenutkih od opravljenega pogovora delodajalca s strokovno sodelavko Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, pokličejo iz CSD-ja, ki je reševal predmetno vlogo njihove zaposlene in naznanijo, da so izdali ustrezno odločbo zaposleni. In to po pretečenih več mesecih nepotrebnega čakanja,” so bili kritični. Delodajalec je naslednji delovni dan dobil na svoj naslov obvestilo z odobritvijo, da lahko zaposlena ”koristi” otrokovo in svojo zakonsko pravico, medtem pa zaposlena odločbe še vedno ni dobila.

Za matere bi moral biti postopek bolj poenostavljen
Mati in njen delodajalec sta prepričana, da je potrebno tovrstne primere osvetliti, saj verjameta, da vse matere nimajo tako razumevajočih delodajalcev, ki se nato še dodatno angažirajo, da lahko njihova zaposlena in njen otrok dobita zakonsko pravico do zdravja in normalnega razvoja otroka, predvsem z ozirom na to, da živimo v 21. stoletju, ko bi bilo materam potrebno biti čim bolj olajšano življenje.

Marsikatera mati ne ve, da lahko koristi možnost odmora za dojenje med delovnim časom, a je lahko odlična rešitev, predvsem v primerih, ko se otrok nahaja blizu materinega delovnega mesta. Po opisani situaciji bi že marsikatera mati obupala, a je vsekakor dobro, da na CSD in MDDSZ v praksi rešujejo nesmiselne birokratske ovire in s tem materam omogočajo čimprejšnjo možnost, da lahko svojega otroka hranijo še s svojim mlekom, saj to izboljšuje njegovo zdravstveno stanje, večjo odpornost in nadaljnji razvoj.

 

Zadnje novice

Sorodne vsebine