Piše: C. R.
Ministrstvo za obrambo in Evropski center odličnosti za zoperstavljanje hibridnim grožnjam iz Helsinkov sta v Grand Hotelu Union v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU organizirala konferenco z naslovom Hibridne grožnje: dojemanje in realnost.
Državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Uroš Lampret je kot osrednji govornik izpostavil trend rasti hibridnih groženj, sodelovanje EU in Nata, kot tudi držav Zahodnega Balkana: »To sodelovanje je ključno za zagotovitev odpornosti Evropske unije in njene okolice ter za celovito zoperstavljanje hibridnim grožnjam. Obe področji sta prednostni med slovenskim predsedovanjem Svetu EU.«
Konferenca je potekala v treh vsebinskih sklopih. V prvem so udeleženci govorili o prizadevanjih Evropske Unije in Nata. Rezultat sodelovanja obeh organizacij in obenem povezovalni člen med njima je Evropski center odličnosti za zoperstavljanje hibridnim grožnjam, v okviru katerega sodeluje kar trideset držav članic EU in zaveznic Nata. EU in Nato že sodelujeta na področjih situacijskega zavedanja, izgradnje zmogljivosti, strateškega komuniciranja, kriznega odzivanja in krepitve odpornosti, vendar bi bilo za uspešno zoperstavljanje hibridnim grožnjam to sodelovanje, kot so poudarili udeleženci, treba nadgraditi. Kot področja, kjer bi bile izboljšave najbolj potrebne, so bili izpostavljeni: strateško komuniciranje, deljenje informacij, odpornost in vaje. Pomembno je tudi strateško usklajevanje med organizacijama, predvsem v luči prihajajočega EU strateškega kompasa in prenovljenega Natovega strateškega koncepta. Medtem ko stroga razdelitev nalog med obe organizaciji ne bi imela želenega povezovalnega učinka, bi bilo uporabno imeti nek skupni okvir, ki bi zagotavljal skupno situacijsko sliko.
V nadaljevanju so EU partnerji z Zahodnega Balkana predstavili svoje izkušnje pri zoperstavljanju hibridnim grožnjam. Zahodni Balkan s svojo bližino, zgodovino sodelovanja in potencialom evroatlantskih povezav predstavlja regijo posebnega strateškega pomena tako za EU kot Nato, obenem pa je zaradi tega tudi zanimivejši za delovanje hibridnih akterjev. Pereč problem so zlasti dezinformacije in tuje investicije, ki se velikokrat izkažejo za sredstvo političnega izsiljevanja. Partnerji sicer že sami vpeljujejo določene rešitve, ampak bi glede na naraščajoč hibridni vpliv EU in Nato morala okrepiti svoje napore in jasno izkazati strateški interes. Nenazadnje podpora partnerskim državam Zahodnega Balkana pri gradnji njihove lastne odpornosti prispeva k odpornosti EU.
Zadnji del konference je bil namenjen razpravi o instrumentih in mehanizmih Evropske Unije za pomoč državam članicam in partnericam pri zoperstavljanju hibridnim grožnjam ter evropski širitveni perspektivi. EU ima že na voljo določene instrumente, med drugim vprašalnik o hibridnih grožnjah, namenjen partnerjem. Učinkovita podpora vključuje razumevanje potreb partnerskih držav, tudi pri vključevanju v evroatlantske integracije. Kot so izpostavili udeleženci konference, je vsak partner z Zahodnega Balkana edinstven in se sooča s specifičnimi izzivi, zato je nujen pristop po meri.
Že včeraj je Ministrstvo za obrambo v sklopu slovenskega predsedovanja Svetu EU v okviru clustra »hibridne grožnje« organiziralo 8. formalno srečanje nacionalnih kontaktnih točk EU Hibridne fuzijske celice. Na njem so predstavili stanje glede hibridnih groženj na Zahodnem Balkanu in Analizo hibridnih trendov. Namen EU Hibridne fuzijske celice je, da dviguje zavedanje o hibridnih grožnjah, izpostavlja pomen situacijskega zavedanja, ki predstavlja glavni input odločevalcev (nacionalnih in EU) za učinkovito zoperstavljanje hibridnim grožnjam, ter omogoča deljenje dobrih praks držav članic EU, naučenih lekcij in mreženje nacionalnih kontaktnih točk iz prestolnic.
Vir: gov.si
