Piše: Anita Gužvič (Nova24tv)
V Temi dneva je voditelj Luka Svetina gostil dr. Bojano Beovič, vodjo svetovalne skupine za cepljenje. Dejala je, da bi bilo smiselno razmisliti o odprtju cepljenja za vse, ki bi to želeli. Pri tem bi obdržali tudi vzporedni pristop klicanja necepljenih, ki spadajo med rizične skupine. V zadnjih dneh se je tudi precej špekuliralo o nekaterih nedoslednostih pri cepljenju po starostnih skupinah. V javnosti pa so završale kritike na račun cepilne strategije v Sloveniji, predvsem počasnosti cepljenja in količino dobavljenih odmerkov. Kritičen je bil dr. Roman Jerala, vodja laboratorija za biotehnologijo na kemijskem inštitutu v Ljubljani, ki pravi, da je trenutno na zalogi zabeleženo več kot 150 tisoč neporabljenih doz, kar kažejo podatki NIJZ. Slovenija pa bi naj, po nekaterih ocenah na lestvici glede po precepljenosti na številu prebivalstva, celo padla.
Dr. Bojana Beovič, je dejala, da bi morali počasi razmisliti o umiku prednostne strategije cepljenja, torej, da bi lahko na vrsto prišel vsak, ki bi se prijavil. “Do neke mere bi to sicer povečalo razlike glede na število cepljenih med različnimi starostnimi skupinami, vseeno pa mislim, da bi to bilo treba narediti na način, po katerem bi sicer na eni strani sprostili cepljenje za vse tiste, ki se želijo cepiti, na drugi strani pa bi bilo še vedno smiselno, da bi aktivno iskali tiste najbolj ranljive, ki še niso cepljeni. Še vedno bi moralo biti na dnevni ravni nekaj prostora za starejše ljudi, ki se zaenkrat še niso cepili. To pa je seveda potem stvar organizacije, logistike. Še vedno starejši v Sloveniji niso precepljeni v zadostni meri zlasti mlajša generacija starejših ljudi od 65-75 let.
Čeprav tega predloga svetovalna skupina še nima na mizi, je dr. Beovičeva dejala, da se že nekaj dni o tem pogovarja z ministrom in državnim sekretarjem. Ko bodo cepljeni vsi, ki so starejši od 50 let in so se želeli cepiti, bodo začeli z odpiranjem cepljenja za vse. “To je odločitev vlade, ali bo potrebovala uradno stališče posvetovalne skupine ali zadošča samo vladna odločitev, ker tukaj ne gre več za ozka strokovna vprašanja, ki so bila pomembna na začetku cepljenja.”
Ali smo res premalo učinkoviti pri strategiji cepljenja?
O Jeralovi izjavi, češ, da smo premalo učinkoviti pri strategiji cepljenja, da je veliko neuporabljenega cepiva še na zalogi in da bi morali cepiti do 30 tisoč ljudi na dan, pa nam to ne uspe, je Beovičeva dejala, da sedaj prihajajo večje količine cepiva in bo treba cepljenje pospešiti. “Kar že sedaj predstavlja veliko delovno breme zdravnikom in medicinskim sestram, ki že sedaj opravljajo še drugo službo, drugi bolniki. Ampak kot je povedal minister na sestanku s cepilnimi centri, je pospešitev cepljenja možna”.
Ali se bo doživljenjsko potrebno cepiti večkrat?
V strategiji, da bo potrebno cepljenje obnavljati v svetovalni skupini še nimajo, saj je o tem po vsem svetu še premalo podatkov. “Kot veste farmacevtska podjetja pripravljajo cepiva, ki bodo bolj učinkovita tudi pri novim sevom virusa. Razmišlja se tudi o shemah cepljenja pri cepivu Pfizer, kjer bi potrebovali tretji odmerek, pa bi potem imeli daljši čas zaščito. Če predvidevamo, da koronavirusi načeloma ne puščajo dolgotrajne imunosti, in se to lahko zgodi tudi s cepivom, na drugi strani pa so variacije virusa, njegove spremembe, potem je realno, da se bomo mogli cepiti večkrat. Kako pogosto, kdaj bo potrebno dati tretji odmerek, na to vprašanje še nihče nima odgovora, je odgovorila dr. Beovič.
Finančno breme za zdravstvo
Kar se tiče finančnega bremena, glede obnavljanja cepljenja pomeni in kaj to pomeni za zdravstvo, je Beovičeva dejala, da je to pomeni precejšnje finančno breme, ampak da so v splošnem cepljenja cenejši način obravnave bolezni, kot obravnava bolnikov, ki so zboleli z covid, saj morda potrebujejo bolnišnično zdravljenje ali intenzivno zdravljenje. “Pa tudi posledice bolezni tistih, ki niso zboleli, so kar hude, s precej dolgimi bolniškimi staleži in drugo. Zato je cepljenje cenejši ukrep obravnave epidemije.”
Precepljenost tudi vračanje v normalno življenje
“Če smo cepljeni, če se družimo s cepljenimi ljudmi, pomeni, da zaščita do neke mere ni več potrebna. Pozorni pa moramo biti, da tudi cepljen človek lahko prenaša virus. Če bomo precepljeni v zadostni meri pomeni bistveno bolj prosto odpiranje vseh gospodarstvenih dejavnosti, kulture, potovanj, zasebnih zabav, dejansko vračanje normalnega življenja. Tu je na potezi vsak posameznik, da to naredi zase in za svoje bližnje in na koncu za celotno družbo”.
Ali to pomeni tudi konec mask?
Prav hitro verjetno ne, je dejala dr. Beovič. “Iz razloga, da tudi cepljena oseba lahko virus prenaša na svojih sluznicah, čeprav sama ne zboli. Če pa bo precepljenost dovolj velika, tudi to ne bo potrebno, ker virus ne bo zašel med ljudmi, zaradi te bariere, ki jo predstavlja zaporedje cepljenih ljudi, temu rečemo kolektivna imunost.” Kako daleč smo z aplikacijo za cepljenje, ki bi imela podoben sistem kot pri napotnicah pa je Beovičeva povedala, da realno gledano, bomo takšno aplikacijo imeli čez teden dni ali pa vsaj sredi maja. To je tudi pogoj za sproščanje cepljenja.
