Piše: dr. Anton Olaj
Referendumska kampanja o noveli zakona o parlamentarni preiskavi je v slovenski javni prostor prinesla močan politični slogan: »Proti politični policiji«.
Slogan je nedvomno učinkovit. V nekaj besedah vzbudi pozornost, sproži čustveni odziv in sicer zapleteno ustavnopravno vprašanje poenostavi na raven vsakomur razumljivega političnega sporočila. Toda prav zaradi njegove moči se postavlja vprašanje, ali takšna retorika lahko povzroča škodo organizacijski integriteti Policije Republike Slovenije.
V demokratični družbi mora biti odgovor na to vprašanje uravnotežen. Politična kritika oblasti je legitimna. Tudi ostra politična retorika sama po sebi ni problematična. Problem pa nastane, ko politični slogani posežejo v zaupanje javnosti v temeljne državne institucije, katerih učinkovitost temelji prav na prepričanju državljanov, da delujejo zakonito, strokovno in politično nevtralno.
Kaj sploh pomeni politična policija?
Izraz politična policija ima v evropskem prostoru izrazito negativno zgodovinsko konotacijo. Povezuje se z represivnimi organi totalitarnih sistemov, katerih primarna naloga ni bila zagotavljanje javne varnosti ali pregon kriminalitete, temveč zaščita vladajoče politične elite in zatiranje političnih nasprotnikov.
Ko povprečen državljan sliši izraz politična policija, praviloma ne pomisli na razpravo o procesnih pravilih parlamentarne preiskave. Pomisli na policijski aparat, ki deluje po političnih navodilih in ne po zakonu. Prav zato takšna terminologija ni nevtralna.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
