-0.7 C
Ljubljana
sobota, 6 marca, 2021

Vodno gospodarstvo v Sloveniji razpada zaradi nestrokovnosti

Vodno gospodarstvo v Sloveniji pospešeno razpada. Nastavljanje kadrov po politični liniji, ignoriranje priporočil stroke. Reorganizacije brez haska, ki ohranjajo stare nesposobne kadre. Bodo birokrati odgovarjali zaradi namernega ogrožanja varnosti državljanov Slovenije? 

V preteklosti  smo imeli v Republiki Sloveniji vzorno organizirano vodno gospodarstvo v osmih Območnih vodnih skupnostih in osem vodno gospodarskih podjetjih pod okriljem Zveze vodnih skupnosti Slovenije. To je bila organiziranost, ki je zagotavljala stroko na celotnem območju Slovenije. V državnem proračunu pa je bilo za vodno gospodarstvo namenjenih 3 odstotke proračuna. 

Pot navzdol pa se je začela leta 2002 z zakonom o vodah, ki je centraliziral vodno gospodarstvo. Tako je ministrstvo za okolje in prostor postalo temeljni nosilec izvajanja politike upravljanja z vodami. Agencija RS za okolje (ARSO) naj bi skrbela za podatkovne zbirke s področja voda in pripravljala upravne akte. Inštitut RS za vode naj bi se razvil v osrednjo strokovno mesto za podporo izvajanju aktivnosti državnih institucij. Koncesionarji (zasebni sektor) pa bi delovali kot izvajalci obveznih državnih javnih služb na področju urejanja voda (obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture). 

Sistem je razpadel

A s to reorganizacijo je sistem urejanja voda v Sloveniji razpadel in razpada še naprej, saj je država popravila napako, s tem da je namesto Inštituta RS za vode ustanovila Direkcijo RS za vode, v katero so prezaposlili uradnike iz prejšnjega Inštituta RS za vode in iz direktorata za vode. Na čelo so postavili strankarskega direktorja, ostali pa so gluhi za priporočila stroke. Stroka je namreč predlagala spremembo zakona o vodah, ki bi podala jasno razmejitev odgovornosti med državo in lokalno skupnostjo, organizirala vodno gospodarstvo teritorialno po porečjih, izvajanje predala v roke javnih podjetij ali strokovnih koncesionarjev, splošno upravljanje pa v roke strokovnjakom vodarske stroke. Proračun pa bi moral zagotoviti zadostna sredstva za vzdrževanje in potrebne investicije.

Žal se naši politiki ne zavedajo, da je treba vodno gospodarstvo razumeti in da za to potrebuješ stroko. Vsaka nova vlada zagotavlja, da bo postavila prave ljudi na pravo mesto, nato pa postavi svoje (neprave) ljudi na ta mesta. Reorganizacija vodnega gospodarstva je nujna, vendar ne bo nobena uspešna, če ne bo prave kadrovske sestave. Samo s prestavljanjem obstoječih kadrov na nove stolčke ne bomo naredili nič. V času dobre organiziranosti vodnega gospodarstva je bilo v posameznih vodnogospodarskih podjetjih zaposlenih od 10 do 15 univ. dipl. inž. hidrotehnikov − danes jih celotna Direkcija RS za vode nima toliko! V naši državi predstavlja velik in praktično nerešljiv problem neusklajenost veljavne zakonodaje in posledično nasprotujoče si zahteve soglasodajalcev. 

Država brez strategije

Država (beri Direkcija RS za vode) nima nobene strategije izvedbe ukrepov za preprečevanje škodljivega delovanja visokih voda – poplavne varnosti. 

Načrt upravljanja z vodami je edini dokument, ki ga imamo kot osnovo za načrtovanje ureditev na področju voda v Sloveniji. Vendar je ta dokument pripravljen tako, da smo zadostili zahtevam EU, nima pa večje uporabne vrednosti.

Na nobenem porečju nimamo celovitega projekta ali študije porečja. Edina svetla izjema je bilo porečje Savinje, kjer se je pristopilo k celoviti rešitvi porečja v okviru kohezijskega projekta »Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje«.

V I. fazo projekta je bila namreč na zahtevo EU  vključena tudi izvedba Celovite študije koncepta ureditve Savinje. Projektno nalogo, ki jo je pripravila vodarska stroka, so birokrati na MOP predelali po svoje. FGG v Ljubljani je na podlagi tega izdelala popolnoma neuporabno študijo.

MOP je nato pripravo študije zaupal Direkciji RS za vode, tej pa še do danes ni uspelo izdelati nove projektne naloge in izbrati izvajalca, piše pa se leto 2020. Za takšno šlamparijo je neposredno odgovoren direktor Direkcije RS za vode, ki preprosto ne opravlja ali ne zna opravljati svojega dela.

V tem času se je končala večina objektov I. faze projekta, ki bi ji morala pred zaključkom slediti II. faza s suhimi zadrževalniki, kjer pa je takratni minister Dejan Židan ustavil postopke Državnega prostorskega načrta, na katerem že nekaj let nihče ne dela nič, čeprav imamo Direkcijo RS za vode, ki niti noče prevzeti izvedenih protipoplavnih ukrepov ter ostajajo objekti in naprave že nekaj let brez upravljavca in vzdrževanja. Tako počasi propada 42 milijonov evrov, ki so bili vloženi v I. fazo tega projekta, pa nihče ne odgovarja. II. faze pa še ni na vidiku.

Preprosta ugotovitev je, da je MOP s svojo podaljšano roko, Direkcijo RS za vode, popolnoma zamočil vzorno zastavljen projekt poplavne varnosti na porečju Savinje. (Vzorno pa je bil zastavljen, ker je takrat vse aktivnosti v imenu MOP peljala lokalna skupnost.)

Res jim gre na roke to, da že nekaj let ni bilo resnih poplav in nihče od birokratov v državnih institucijah ne čuti ogroženosti državljanov in njihovega imetja pred uničujočim delovanjem visokih voda.

 

Neučinkoviti protipoplavni ukrepi

Lep primer neučinkovitosti MOP in Direkcije RS za vode je tudi izvedba protipoplavnih ukrepov v Železnikih. Znano je, da je septembra 2007 Železnike prizadela huda vodna ujma in da so takrat vsi politiki zagotavljali, kako bo država v kratkem času uredila poplavno varnost Železnikov. Res so bili učinkoviti, saj je Direkcija RS za vode (že) v letu 2018 začela s postopki za odkup potrebnih zemljišč in pridobivanjem pravice graditi. Smo že v letu 2020, pa ni še nikjer na vidiku, da bi DRSV objavila razpis za izvedbo del.

Tudi JZ del Ljubljane si že desetletje prizadeva, da bi se tu bistveno povečala poplavna varnost. To se bo zagotovilo s projektom Protipoplavne ureditve porečja Gradaščice, ki ima tudi že zelo dolgo brado. Med drugim so predvidene ureditve, ki se bodo izvajale na območju mestne občine Ljubljana, in sicer ureditev Malega Grabna od izliva v Ljubljanico do Bokalškega jezu, ureditve na območju Kozarij ter graditev razbremenilnika 6a ter vse pripadajoče ureditve.

Z deli bi morali začeti že v letu 2019, pa je prvi razpis zaradi pomanjkanja strokovnosti uslužbencev DRSV propadel, potem je bil objavljen nov in še danes nimamo izvajalca, ob tem da je predviden čas izvedbe del 3 leta. To samo po sebi še ne bi bilo tako sporno, če se projekt oziroma operacija ne bi izvajala v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014−2020, prednostne osi »Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj«, prednostne naložbe »Podpora naložbam za prilagajanje podnebnim spremembam, vključno s pristopi, ki temeljijo na ekosistemu«, in prispeva k doseganju specifičnega cilja »Nižja poplavna ogroženost na območjih pomembnega vpliva poplav«. Torej smo v zadnjem letu finančne perspektive, nismo pa še niti izbrali izvajalca, ki bo moral izdelati projektno dokumentacijo in izvesti potrebne ukrepe.

Birokrati ogrožajo državljane

Sklepna ugotovitev je, da je zdajšnji sistem vodnega gospodarstva, ki se izvaja v okviru Direkcije RS za vode, zelo slabo organiziran, neučinkovit in kadrovsko zelo nestrokovno voden, in to vse na račun državljanov, ki še vedno ostajajo ogroženi ob delovanju visokih voda.

Morda je čas, da nekateri birokrati iz državnih direkcij, zavodov in agencij preprosto odidejo v korist vseh tistih državljanov, ki jih ogrožajo visoke vode! Teh pa je, kot vidimo ob vsaki vodni ujmi, v Sloveniji neskončno preveč, da bi bili njihove usode, življenja in premoženje odvisni od nesposobnih posameznikov v državnih institucijah!

 Upamo lahko samo, da bo kdaj kdo od teh nekoristnih in samovšečnih birokratov tudi kazensko odgovarjal za namerno ogrožanje državljanov Republike Slovenije.

Janja Strah

Zadnje novice

Sorodne vsebine