Višje sodišče v Mariboru je zavrnilo pritožbo SDS na prvostopenjsko sodbo, po kateri stranka ni upravičena do odškodnine za izgubljene parlamentarne volitve leta 2014, so za STA potrdili na državnem odvetništvu. Na sodišču je SDS od države zahtevala skoraj 900.000 evrov zaradi škode, ki naj bi jo stranki povzročil proces Patria pred volitvami 2014.
Sicer je ljubljansko okrožno sodišče maja 2018 v celoti zavrnilo odškodninsko tožbo, s katero je SDS od države zahtevala odškodnino, ker so v stranki ocenili, da je proces Patria vplival na parlamentarne volitve leta 2014. Sodišče je ugotovilo, da že osrednji element odškodninske odgovornosti države, to je protipravnost, ni bil podan.
SDS je od države zahtevala odškodnino v višini 886.257 evrov. Tožbo je stranka vložila septembra 2016, potem ko je ustavno sodišče 23. aprila 2015 razveljavilo obsodbo predsednika SDS Janeza Janše na dve leti zapora zaradi korupcije pri nakupu osemkolesnikov Patrie in proces vrnilo na prvo stopnjo v ponovno odločanje. Primer pa je potem zastaral.
Prvostopenjsko sodišče je obravnavo po vsega dveh narokih končalo marca 2018. Še pred tem je zavrnilo večino dokaznih predlogov. Na obravnavi je bil edini zaslišani Janša, ki je dejal, da je škoda, ki je bila s procesom Patria povzročena SDS, velika in težko izmerljiva. Po njegovi oceni do procesa sploh ne bi smelo priti in tudi ne bi prišlo, če bi tožilci in sodniki ravnali zakonito.
Pri opisu škode, ki naj bi SDS nastala z nezakonitimi ravnanji sodnikov in tožilcev, je Janša navedel, da je imelo sojenje neposreden vpliv tako na volitve leta 2011 kot leta 2014, saj da so se vsi dogodki, povezani s procesom Patria, usklajeno odvijali v času, ko se je pripravljala volilna kampanja in volitve.
Nadaljuje se tudi postopek glede tvitov o »presstitutkah«. Na celjskem višjem sodišču je bila danes javna obravnava pritožbe prvaka SDS Janeza Janše, ki ga je Okrožno sodišče v Celju zaradi razžalitve novinark TVS obsodilo na tri mesece pogojne zaporne kazni. Janšev zagovornik meni, da bi morala biti sodba oprostilna, pooblaščenec novinark pa predlaga zavrnitev pritožbe. Sodba bo izdana pisno.
Celjsko okrožno sodišče je namreč Janšo novembra lani zaradi razžalitve novinark Televizije Slovenija (TVS) Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl nepravnomočno obsodilo na tri mesece enotne pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta. Plačati mora tudi stroške sodnega postopka v zvezi z žaljivim tvitom na račun novinark.
Kot je ob izreku sodbe takrat povedala predsednica sodnega senata Barbara Žumer-Kunc, je bila vsebina Janševega tvita objektivno žaljiva. Šlo je za osebno diskreditacijo omenjenih novinark, je dejala sodnica in dodala, da takšen način izražanja ne pritiče človeku, ki opravlja visoko politično funkcijo.
Janša se je na sodbo pritožil, pritožbo pa je danes obravnavalo celjsko višje sodišče. Janšev zagovornik Franci Matoz je prepričan, da je bila sodba prvostopenjskega sodišča zmotna in bi moralo sodišče izdati oprostilno sodbo. Kot je pojasnil za STA, so v pritožbi zatrjevali “kup kršitev”, od kršitve pravice do zakonitega sodnika do tega, da ni bilo ugodeno predlogu za izločitev sodnice zaradi pristranskosti.
Matoz je ponovil, da je bil Janšev zapis na Twitterju namenjen le vrednostni oceni dveh uslužbenk javne televizije oziroma kritiki njunega dela. Janša je namreč v tvitu marca leta 2016 zapisal, da na “neki Facebook strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C. in Mojce P. Š.”. Kot Janša na novembrskem sojenju, s tvitom ni mislil na spolno, ampak na medijsko prostitucijo.
Pooblaščenec novinark Stojan Zdolšek, ki je danes predstavil odgovore na pritožbo, po drugi strani predlaga, da višje sodišče pritožbo zavrne. Meni namreč, da je pogojna zaporna kazen, dosojena na prvi stopnji, ustrezna.
Višje sodišče bo predvidoma v 30 dneh izdalo pisno sodbo.
Obe novinarki sta Janšo zaradi tvita tožili tudi odškodninsko.
Ob tem naj spomnimo, da je Zdolšek pred dobrimi desetimi leti deloval kot zastopnik Pivovarne Laško oz. njenega tedanjega direktorja Boška Šrota, ko je slednji bojeval »križarsko vojno« proti Janševi vladi.
