Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
Ko je v petek prejšnji teden v javnosti odjeknila novica o tem, da so proticepilci iz vrst gibanja Osveščeni prebivalci Slovenije vdrli v prostore RTV Slovenija, nemoteno pa se jim je uspelo dokopati tudi do studia informativnega programa, skoraj ni bilo nikogar, ki ne bi dejanja obsodil. Med drugim tudi vidni član SD in evropski poslanec Milan Brglez, ki je zapisal naslednje: “Nezaslišano. Odziv Ministrstva za kulturo, Vlade RS, Aleša Hojsa, Mateja Tonina? Vaša tišina pomeni, da to podpirate oziroma se s temi dejanji strinjate?”. V znak strinjanja z napisanim sta to brez pripisa komentarja retvitala tako stranka SD kot tudi predsednica stranke in evropska poslanka Tanja Fajon. Zanimivo pa je, da so v stranki SD imeli povsem drugačne filtre, ko je eden izmed njihovih članov vdrl v prostore mariborske občine.
V konkretnem primeru imamo v mislih poslanca SD Franca Trčka, ki je bil ob vstopu v politiko član stranke Levica. Nekdanji profesor na fakulteti za družbene vede in filozof, ki je diplomiral in tudi doktoriral z disertacijo Družbeno-prostorske implikacije interneta, za katero je prejel celo študentsko Prešernovo nagrado, se je znašel v središču pozornosti s tem, ko se je pričel leta 2013 udeleževati mariborskih vstaj. Spomnimo, da je nasilništvo takrat preraslo v požiganje bal, obešanje lutk, grožnje na domu in vdiranjem v javne prostore.
Nezaslišano. Odziv @mk_gov_si @vladaRS @aleshojs @MatejTonin? Vaša tišina pomeni, da to podpirate oz. se s temi dejanji strinjate? @rtvslo @TVOdmevi https://t.co/vmysNloG8n
— Milan Brglez (@milan_brglez) September 3, 2021
Pred osmimi leti, četrtega februarja, je mariborski mestni svet sprejemal mestni proračun. Levičarski protestniki iz Maribora so takrat želeli preprečiti njegov sprejem in hoteli vdreti na občinsko sejo. S piskanjem, kričanjem, trobljenjem in žalitvami so hoteli prispevati k ustvarjanju nereda. Seveda so v notranjosti stavbe, kjer ima domovanje MO Maribor, naleteli na policiste, se z njimi prerivali, iz Trčka, kateri je bil takrat (samo) protestnik, pa delali žrtev.
Svojat je na vstajah obešala lutke in vdirala v občinske prostore
Ker je šel Trček s svojim “miroljubnim” protestiranjem celo tako daleč, da je bil zaradi kršenja javnega reda in miru pridržan s strani policije, je zanimivo, kako ga pri tem tedaj ni prav nič zmotilo, da je profesor in bi kot tak moral predstavljati vzor svojim študentom. Revolucionarne barve so očitno imele prednost pred tem. Iz policije so tedaj sporočili, da je Trček v času vstaj vztrajal in skušal predreti kordon policije, čeprav so bili protestniki pozvani, da zapustijo stavbo Mestne občine Maribor. Še več, Trček je celo pozval druge udeležence, naj se mu pridružijo. Ker pa javnega reda ni bilo mogoče drugače vzpostaviti, so bili policisti primorani uporabiti prisilna sredstva. V tem konkretnem primeru so uporabili fizično silo, Trčka so podrli na tla, ga vklenili in pridržali za najkrajši možni čas, dve uri.
Po izpustitvi je Trček dejal, da je potrebno zavedanje, da ne predstavlja protestniške prostitutke. “Junak je Maribor. Janša, ubij me, če me hočeš in ti bo lažje. Maribora ne boš ubil,” je zatrdil in s tem očitno poskušal ustvariti vtis žrtve, ki je strani tedanjega premierja Janeza Janše deležna izvajanja represije. Trček je priznal, da so ga policisti obravnavali povsem korektno in ob enem vztrajal, da si po njegovo Janša želi krvi protestnikov in policije. Tedaj seveda vsega skupaj ni obsodil nihče, saj je očitno obstajal interes, da Franc Kangler izgine iz političnega življenja na lokalni ravni, enako pa so si želeli tudi glede vlade.
Leva politika in mediji podpirajo nasilno rušenje oblasti
Odzivi javnosti so bili v primeru vdora v javno RTV povsem drugačni, čeprav je na drugi strani zanimivo, kako si lahko protestniki pod vodstvom Jaše Jenulla in Tee Jarc dovolijo praktično vse, pa vsi molčijo, kot da to ne bi bilo nič takega. Šele, ko smo bili lani deležni nasilnih protestov v Ljubljani, so se oglasili. Zanimivo, prav nihče, niti mediji, niti levi pol politike si ni tedaj nastavil ogledala, ker konec koncev če ne bi vseskozi podpirali protestniških akcij, vse skupaj ne bi prišlo tako daleč. Nedvomno pa pride tudi prav, da pristojne institucije ne odreagirajo. Primer Trčka, čigar dejanje ni bilo deležno široke obsodbe javnosti in politike, kaže, da če si izbranec in si “naš”, si lahko dovoliš vse. Povrhu pa postaneš celo heroj. Žalostno pa je, da taka oseba na koncu postane celo predstavnik ljudstva!?
