Smučišče Zatrnik je bilo nekoč eno najbolj znanih v Sloveniji. Obratovalo je vse do leta 1994, ko so zaradi nesoglasij z lastniki zemljišč žičniške naprave ugasnili. Staro železje pa še danes stoji tam in se podira. Vse to sredi Triglavskega narodnega parka. Manj je v javnosti znano, da so lastnike zemljišč v 60-ih letih pretentali, da so podpisali služnostne pogodbe, od katerih, kot pravijo sami, niso imeli kaj dosti. Ostala jim je razrita zemlja in neplačana odškodnina. Zato danes na načrte družbe RTC Zatrnik Aleša Zalarja in prijateljev, ki bi radi obudili smučišče od mrtvih, gledajo z velikim odporom. Ker so proti smučišču, naj bi jim nekaterim celo nagajali. V oddajo Drugorazredni je poklicala Nada Urevc in nam predstavila svojo zgodbo.
“Zatrnik se po dveh desetletjih prebuja iz zimskega spanja. Nekdaj priljubljeno gorenjsko družinsko smučišče bo prihodnjo zimo na voljo otrokom. Leto pozneje tudi odraslim.” To so bile naslovnice v velikih slovenskih medijih lani septembra, ko je nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar s prijatelji ustanovil družbo RTC Zatrnik, ki naj bi obudila smučišče v neposredni bližini Bleda na poti na Pokljuko. V času nekdanje Jugoslavije je smučišče obiskalo tudi do 5 tisoč smučarjev na dan. Neurejene razmere glede lastništev pa so bile za smučišče usodne.
Urevčeva je izrazila nezadovoljstvo glede načrtov, namreč ti se očitno neprestano spreminjajo, pri tem pa dodaja, “da ne more verjeti, da se nekaj gredo, če je celotno zemljišče v lasti staroselcev, njih pa nihče nič ne vpraša. Počutim se drogorazredno” Urevčeva toži, da tisti, ki želijo na novo postaviti smučišče, grdo nagajajo in se obnašajo kot oblastniki v nekdanjem režimu. Nekdo ji je ukradel več let staro tablo z napisom njene kmetije. Nekdo ji je odžagal brezo in veje razmetal po parceli.
Župan še vedno upa
Po slovenski osamosvojitvi so lastniki zemljišč svojo zemljo dobili nazaj. Kot vidimo na Zatrniku vsakič, ko se peljemo na Pokljuko, država za seboj tega starega železja do danes ni počistila. Kot nam je pred dobrima dvema letoma povedal gorjanski župan Peter Torkar, ostalih stebrov ne želijo pospraviti, saj še vedno obstaja upanje, da bi na tej stari trasi postavili nove vlečnice oziroma nove žičniške naprave, čeprav lastniki zemljišč pravijo, da se še enkrat speljati na led ne bodo pustili.
“Ne samo, da mi nagajajo, hočejo me tudi preplašiti. V življenju sem dala toliko skozi, pa še oče naš je učil samozavesti, da se nobenega ne bojim. Nisem pa več prepričana pri teh ljudeh, ker so sposobni vsega. Kaj komu mar, če me poči?”, je povedala Nada Urevc. Tudi policija ji pretirano ni želela pomagati pri iskanju odgovornih. “Dejala sem, da približno vem, katera delegacija ima to čez, pa mi je bilo rečeno, da kar kar nekaj obtožujem. A če nekaj vprašaš, a si potem za to kaznovan?” Po besedah Urevčeve je policist ni vzel resno. “Rekel mi je. Jutri me pokličite, pa bomo šli pogledati. No pa sta naslednji dan prišla kriminalista, vzela sta moje podatke, jaz pa sem jima povedala, kaj se dogaja.”
Foto: Nova24TV
“Eden izmed kriminalistov mi je sprva dejal, da je nekdo verjetno ukradel napis zaradi podobe konja, ki je bil umetniškega izgleda. Odgovorila sem mu, veste ta konj visi že osem ali deset let in če bi nekdo hotel samo konja, bi ga lahko iz napisa le z izvijačem spravil dol. Menim, da je do tega prišlo, ker so želeli dati vedeti, da tukaj ni nobene kmetije več. Motilo jih je, da sem že vnaprej vpila, da tole mojo sveto zemljo od mojih prapradedov ne bom nikomur več dala, da bo “tancal” tukaj, namreč nazadnje so za seboj pustili same ruševine.” Naša sogovornica toži tudi nad vodovodom, na katerega so se lahko priključili v 70-ih letih, nato pa naj bi se nanj kasneje na črno priključili tudi drugi, zaradi česar je oskrba z vodo slaba.
VIDEO: [Drugorazredni] 21.01.2020 Nova24TV Smučišče Zatrnik
Gospa nam je povedala, da ji je bilo najhujše, ko ji je bilo na policiji rečeno, da bi bilo najboljše, če bi zemljo oddala tem štabom, da bi nekaj iz tega bilo. “Leta mi naprej mečejo. To se lahko dogaja samo v Sloveniji.” Tudi drugi lastniki zemljišč, naprimer brata Pretnar, ki imata v lasti hrib, na katerega je nekoč vodila dvosedežnica, trdijo da se z RTC Zatrnikom o ponovnem sodelovanju niti slučajno ne mislijo pogovarjati. Brata sta izdala, da se nihče glede načrtov glede oživitve smučišča ni prišel pogovarjati z njima. Tone Pretnar pravi, da ne želi podreti starega železja, ker ima dvosedežnica 13 stebrov. Razmišlja, da bi tukaj napravil križev pot, saj je po svojih besedah zelo pobožen.
Foto: Nova24TV
Zalar vse očitke zavrača
Problem Zatrnika je tudi v tem, ker država, ki je imela v lasti staro smučišče, nikoli ni pridobila ustreznih soglasij, zato so stare naprave obratovale na črno, nam še znajo povedati lastniki zemljišč. Aleš Zalar sicer vse očitke zemljišč zavrača. “Pri gospodu Pretnarju je stvar nekoliko drugačna, ampak je drugačna že vse od časa, ko je Zatrnik še obratoval. Vse od takrat se ni spremenila, zato mi v tej smeri niti ne delujemo, niti ne razmišljamo. Skratka, se v njegova lastniška razmerja ne spuščamo,” je dejal Zalar za našo televizijo.
Smučišče naj bi zagnali postopoma. V prvem planu je zgolj štirisedežnica na Hotunjski vrh. “Poglejte mi gremo v to obnovo smučišča po majhnih in postopnih korakih. Sedaj smo v tisti fazi, da pridobivamo status upravljavca majhnega smučišča, kar v bistvu pomeni, da upravljamo samo z nizko-vrvnimi vlečnicami, ki so primerne samo za otroke oziroma za čiste začetnike. Druga faza, ki je v načrtih in še ni v fazi realizacije, je postavitev sedežnice na Hotunjski vrh namesto nekdanje vlečnice, ki je bila izjemno strma in so iz nje padali. Ta sedežnica naj bi obratovala celo leto,” je povedal Zalar.
Bo pa preteklo še precej vode, če bo želel projekt Zatrnik izogniti usodi Čoklovega projekta megasmučišča Triglav 2864 v Bohinju. Po besedah Zalarja je Čoklova izkušnja zanimiva. “Mi se želimo ponavljati določenih napak, zato gremo v celo zadevo postopoma. On je šel v projekt po principu vse naenkrat, to pa je pri nas, kot tudi drugje v Evropi težko namreč lastniki zemljišč fizične osebe, katerih je ogromno. Vseh lastnikov naenkrat se ne da nasloviti, ker je to toliko različnih interesov,” je še povedal Zalar. Smučišče, ki je zadnjo sezono pisalo davnega leta 1994 leži v Triglavskem narodnem parku, kar pa za umetno zasneževanje ne bo ovire, saj ga dovoljujejo predpisi. Potrebno pa je najprej pripeljati vodo. Šele potem bodo lahko razmišljali o naslednjih fazah smučišča, denimo o krožno kabinski žičnici, ki bi na Hotunjski vrh peljala direktno z Bleda.
Hana Murn
