Piše: Moja Dolenjska
Slovenija sodi po mednarodni primerjavi podatkov o davčnem primežu pri plačah zaposlenih v skupino pretežno evropskih držav z najvišjo davčno obremenitvijo dela. Zaradi v zadnjih treh letih uvedenih sprememb zakona o dohodnini in sprejetih dodatnih davkov ter prispevkov, kar je izničila Golobova vlada, bodo zaposleni s povprečno bruto plačo v obdobju 2023-2026 prikrajšani za 3.600 evrov neto, zaposleni z 2-kratnikom povprečne plače pa kar za 5.200 evrov.
Zato Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) opozarja vlado na nevzdržne dodatne obremenitve podjetij v Sloveniji in nujno razbremenitev plač zaposlenih.
GZS je za razbremenitev stroškov dela pripravila fiskalno vzdržne spremembe tako na področju socialnih prispevkov kot dohodnine, ki bi prinesle zaposlenim višje plače, pa temu ni tako.
Poslovno okolje se je močno poslabšalo, vlada se resnosti stanja ne zaveda
“Poslovno okolje v Sloveniji se je v zadnjih letih močno poslabšalo. Zaskrbljeni smo, ker vlada s svojimi dejanji ne kaže, da bi se zavedala resnosti stanja, v katerem se nahaja slovensko gospodarstvo,” je jasna Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS.
Podjetja v Sloveniji so bila v zadnjih treh letih, to je v času zdajšnje koalicije (Svoboda, SD in Levica) deležna številnih novih finančnih obremenitev s strani države.
Plače zaposlenih nadpovprečno davčno obremenjene, še slabše bo
“Tudi plače zaposlenih so nadpovprečno obremenjene z davki in prispevki. In medtem ko so v drugih evropskih državah zmanjševali prispevke in davke, jih je pri nas vlada že takoj po prihodu zvišala. Z novimi spremembami, ki se napovedujejo na področju pokojninske in zdravstvene reforme, ocenjujemo, da bodo plače še dodatno obremenjene. Poleg visokih obremenitev plač in podjetij z novimi prispevki in davki pa so eden glavnih problemov tudi visoke cene električne energije. Od vlade, v kateri sedijo energetski strokovnjaki, smo pričakovali učinkovito ukrepanje, ki bi prineslo sprejemljive cene tako za gospodinjstva kot za podjetja,” je pojasnila Nahtigalova in dodala:
“Takšno poslovno okolje vodi le k slabšemu poslovanju podjetij, izgubi delovnih mest, nižjim plačam in slabšemu življenjskemu standardu nas vseh.”
Za koliko so se zaradi višjih davkov in prispevkov znižale plače
GZS je zato opravil analizo, za koliko so se povečali davki in prispevki zaposlenih, ki neposredno znižujejo njihove plače. Ta je pokazala,
“da bodo zaposleni z minimalno bruto plačo zaradi do sedaj sprejetih dodatnih davkov in prispevkov (vključno z dolgotrajno oskrbo) izgubili od 2023 pa do prihodnjega leta 2.100 evrov neto dohodka, zaposleni s povprečno plačo 3.600 evrov in zaposleni z 2-kratnikom plače 5.200 evrov.”
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je ob tem izpostavil, da so davčni primež oziroma “davki in prispevki, ki neposredno vplivajo na neto plačo zaposlenih v obdobju 2023-2026 v Sloveniji porasli, kar je posledica sprejema treh zakonskih podlag, ki so bile spremenjene v mandatu aktualne vlade”. Tako se je s spremembo Zakona o dohodnini novembra 2022, ki je stopila v veljavo v začetku 2023, razveljavila napovedan postopen dvig splošne olajšave, dvignila se je stopnja obdavčitve v petem dohodninskem razredu (s 45 na 50 %), poleg tega pa ni prišlo do usklajevanja olajšav in razredov dve leti zapored. Nato je bil uveden prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bo začel veljati s 1. 7. 2025, in sicer v višini 1 odstotne točke za delodajalca in 1 odstotne točke za delojemalca. Prav tako se je prostovoljno zdravstveno zavarovanje preoblikovalo v obvezni zdravstveni prispevek (OZP), ki se bo s 1. 3. 2025 uskladil z medletno rastjo povprečne plače v predhodnem letu. Oba prispevka sta upoštevana tudi v izračunu primeža za leto 2025.
Na najslabšem prejemniki minimalne plače
Podatki o gibanju davčnega primeža v Sloveniji med 2023 in 2026 tako kažejo, da naj bi se ta najbolj, za 3,2 odstotne točke, povečal pri prejemnikih minimalne plače, in sicer s 37,2 % na 40,4 %. Pri prejemnikih povprečne plače naj bi se povečal za 2,8 odstotne točke s 43,3 % na 46,1 %, pri prejemnikih 2-kratnika povprečne plače za 2 odstotni točki, z 48,1 % na 50,1 %.
Predlogi GZS za razbremenitev dela in njihov vpliv
V GZS so zato, poleg analize, pripravili predloge za razbremenitev dela in vpliv le teh. Malo verjetno je sicer, da jih bo vladna koalicija slišala.
Po oceni GZS bi z uveljavitvijo predlagane razbremenitve plač zaposlenim s povprečno plačo omogočili višje plače za 112 eur že v letošnjem letu, v prihodnjem pa za 400 eur letno. S tem bi znižali davčni primež za 1,1 odstotno točko v letošnjem letu oziroma za 1,3 odstotne točke v naslednjem letu.
Mednarodna primerjava davkov in prispevkov na plače
Mednarodne primerjave kažejo, da so plače v Sloveniji med najbolj obremenjenimi z davki in prispevki. Ena od prvih odločitev vlade v tem mandatu je bila v novembru 2022 odprava ugodnejše obdavčitve plač v starem zakonu o dohodnini, nato so bili uvedeni še dodatni prispevki. Vse to je dvignilo t. i. davčni primež.
Če bi se davčni primež v Sloveniji znižal na povprečje OECD, bi bila povprečna mesečna neto plača v Sloveniji višja za 200 EUR, kar pomeni da bi zaposleni na leto prejel 2.400 EUR več.
Še več podrobnosti je dostopnih na povezavi: GZS
