Piše: Ivan Šokić (Nova24tv)
Objava rezultatov razpisa Ministrstva za kulturo za sofinanciranje medijskih vsebin, ki znaša 2.651.647 evrov, je stranke leve opozicije, osrednje medije in njihove lakaje v Društvu novinarjev Slovenije pognala v zrak. Sredstva je prejelo 69 od 143 prijavljenih projektov. Levičarje moti, da so sredstva za sofinanciranje, med drugim prejeli tudi Nova24TV, Nova obzorja, Zavod Iskreni in Družina, medtem ko so Dnevnik, Delo in Radio Študent izviseli. DNS ima dolg nos, ker naj bi sredstva prejeli tudi mediji, ki so jih ustanovili člani SDS, ali pa so svetovnonazorsko blizu stališčem katoliške cerkve. Radio Študent je že napovedal pritožbo.
O poteku razpisa Ministrstva za kulturo za sofinanciranje medijskih vsebin je v Temi dneva za Nova24TV, 27. maja 2021, spregovoril prof. dr. Borut Rončević, predsednik strokovne komisije za programske vsebine medijev Ministrstva za kulturo.
Komisija ni vedela, kdo so bili dosedanji prejemniki sredstev Ministrstva za kulturo. Glede očitkov, da so določeni mediji odpadli, ker naj ne bi bili dovolj lokalni, je Rončević pojasnil, da strokovna komisija ne more drugače točkovati: “Če nek medij v gradivih sam napiše, da je namenjen samo Sloveniji kot celoti, hkrati pa ni povedal, da je namenjen posameznim izmed regij, posameznim izmed lokalnih skupnosti.” Rončević je povedal, da v takih primerih “komisija ni imela drugih možnosti, kot da po takem kriteriju, in samo po tem kriteriju, dodeli manj točk.”
Drugi kriterij ob katerega so se spotikali levi mediji je kriterij uravnoteženosti poročanja, ki pa je bil vreden 10 od skupaj približno 500 točk. Pri tem kriteriju je lahko posamezen član komisije posameznemu projektu dodelil nič, eno ali dve točki, kar se je seštelo. Kot je poudaril Rončevič, je komisija odločala strokovno, v skladu z razpisnimi kriteriji, ki so bili znani takoj ob sami objavi razpisa.
Financirajo se projekti, ki pomagajo k bogatitvi medijske krajine
Strokovne komisije so v preteklosti sprejele odločitev, da sofinancirajo vse projekte. Očitno tudi take, ki so zelo ohlapno brali razpisne pogoje. Letos se je komisija odločila, da izpostavi, kateri projekti so boljši, in kateri manj dobri. “Odločili smo se, da pravzaprav ni ustrezna pot, da se financirajo vsi projekti,” je povedal Rončević in pojasnil, da v primeru zagotovljenega financiranja prihaja do tendence padanja kakovosti, saj se prijavitelju ni potrebno potruditi. Ali se bodo pri Radiu Študent, kjer so že napovedali pritožbo, odločili za sodno pot, Rončević prepušča njim.
Rončević je pri tem dodal, da so se v preteklih letih na odločitve komisij, ki naj bi bile “bolj strokovne” uspešno pritožili mediji, ki so upravne spore potem tudi dobili. “Skoraj po pravilu, so mediji s svojimi upravnimi spori uspešni in te vloge smo ponovno dobivali v ocenjevanje v tej aktualni strokovni komisiji.”
“Sredstva na razpisu so dobili različni mediji,” je poudaril Rončević. “Mediji, ki so uravnoteženi glede na poročanje, celo mediji, ki se ne ukvarjajo s političnimi temami, ampak na drug način prispevajo h krepitvi slovenske medijske krajine. Dobili so mediji, ki so nagnjeni v levo – takih je bilo v resnici kar nekaj – in dobili so sredstva tudi mediji, ki jih je bilo precej precej malo, ki so po svetovnem nazoru nagnjeni v desno.” Razpis je tako, po Rončevićevih besedah, ministru v financiranje predlagal projekte, ki bodo pomagali k popestritvi medijske krajine.
Velik odstotek financiranja
Od 143 medijev je bilo financiranih 69. To je po Rončevićevih besedah strahovito visok odstotek. Za primerjavo je navedel področje znanstveno-raziskovalnega dela, kjer odstotek financiranih projektov ne sega niti blizu polovici prijavljenih projektov, temveč gre včasih zgolj za nekaj odstotkov vseh prijavljenih.
