Piše: C. R.
V Digitalnem središču Slovenije je danes potekala konferenca o prihodnosti industrije in internacionalizacije, ki jo je udeležilo preko 70 predstavnikov gospodarstva in politike, številni pa so neposredni prenos spremljali preko spleta. Udeleženci konference so razpravljali o kompleksnih izzivih, ki jih slovenskemu gospodarstvu postavlja preplet sprememb, ki zahteva poglobljen, celovit in inovativen pristop. Le na tak način bo lahko ohranilo svojo odprtost, krepilo odpornost na mednarodnem trgu in izvedlo zeleno in digitalno transformacijo. Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), meni, da bo vprašanje, kako se bo gospodarstvu zagotavljalo podporo za dvojni prehod, ključno. Zato je treba dobro izkoristiti vse možnosti za podporo zeleni in digitalni tranziciji, ki so na voljo na EU in domači ravni preko Načrta za okrevanje in odpornost ter Sklada za pravični prehod. Industrija se je po njegovih besedah že sedaj izkazala kot motor razvoja in inovativnosti, ki zagotavlja rešitve za družbene izzive, s katerimi se soočamo. Ker slovenski izvoz predstavlja 78 % BDP, je »naša naloga absolutna podpora slovenskemu izvoznemu gospodarstvu,« je dejal in dodal, da bodo zato med drugim »povečali razpršenost izvoza tudi na trge držav izven EU, izkoristili tržne niše z visoko-tehnološkimi proizvodi in storitvami, krepili vhodne tuje neposredne investicije; izboljšali prepoznavnost Slovenije na globalnih trgih ter okrepili podporni sistem za pomoč internacionalizaciji.« Izrazil je prepričanje, da bo Slovenija leta 2026 dinamična, odporna in konkurenčna izvozna država.Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, je spregovoril o Programu spodbujanja investicij in internacionalizacije slovenskega gospodarstva, ki v središče kot strateška področja postavlja trajnost, inovativnost in digitalizacijo. Na teh področjih podjetja ustvarjajo visoko dodano vrednost in predstavljajo večji izvozni potencial ter privlačnost za tuje neposredne investicije (TNI). S Programom spodbujanja investicij in internacionalizacije slovenskega gospodarstva, ki gradi na strateških temeljih zelenega, ustvarjalnega in pametnega gospodarstva, »postavljamo ambiciozne cilje ter jasne strateške in učinkovite ukrepe za 5-letno obdobje, s čimer bomo zagotovili dolgoročno konkurenčnost in odpornost slovenskega izvoznega gospodarstva ter privabili trajnostno naravnane investicije.«Gregor Umek, vodja Sektorja za industrijo, spodbujanje inovativnosti in tehnologijo na Direktoratu za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo, MGRT, je predstavil Slovensko industrijsko strategijo (SIS) do leta 2030. Industrijo, ki danes zaposluje 215.000 ljudi v 20.000 podjetjih in predstavlja tretjino celotne prodaje v zasebnem sektorju ter dve tretjini celotnega izvoza, vidi kot generatorja inovacij, razvoja in zaposlovanja. Vizija je, da postane industrija do leta 2030 zelena, pametna in ustvarjalna in se povprečna dodana vrednost na zaposlenega dvigne na 66.000 evrov. Pri zelenem razvoju je tako izpostavil prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, razogljičenje energetsko intenzivne industrije, trajnostna mobilnost in industrijo, temelječo na lesu in ostalih naravnih obnovljivih materialih. Ustvarjalni razvoj mora iti v smeri skrbi za ustvarjalno, podjetno in inovativno podporno okolje, promocije ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti, podpore zagonu, rasti in razvoju podjetij ter krepitve netehnoloških inovacij. Pri pametnem razvoju pa je med drugim poudaril krepitev digitalizacije in pametnih rešitev, spodbujanje RRI ciklusa, krepitev in razvoj novih kompetenc ter internacionalizacijo.Na okrogli mizi na temo internacionalizacije so sodelovali dr. Tomaž Kostanjevec, direktor SPIRIT Slovenija, Peter Podlunšek, generalni direktor MEDICOP d.o.o., Matej Rogelj, direktor CEMP GZS, Rafko Voje, vodja razvoja blagovne znamke Modularis-TEH, d.o.o. ter Denis Redonnet, EK. Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je epidemija vse ujela nepripravljene, a so se podjetja na spremembe izjemno učinkovito odzvala in se hitro prilagodila novim razmeram. Na začetku so se podjetja trudila zlasti ohranjati obstoječe poslovne priložnosti, že po nekaj mesecih pa so začela iskati nove, temu pa so se morale prilagoditi tudi storitve podpornega okolja tako na nacionalni kot evropski ravni. Izzivi prihodnosti izpostavljajo potrebo po prestrukturiranju podjetij, po večjem povezovanju med gospodarstvom in institucijami znanja in vlaganju v znanje, ki prinaša razvoj. Podali so več pobud, kako pomagati gospodarstvu na področju internacionalizacije, predstavnik Evropske komisije pa je izpostavil tudi potrebo po sodelovanju med evropskimi institucijami in državami članicami.Na okrogli mizi na temo industrije so sodelovali Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo, MGRT, generalni direktor GZS Aleš Cantarutti, dr. Miha Bobič, podpredsednik poslovne enote Daljinska energetika, Danfoss Trata d.o.o., Robert Ljoljo, predsednik uprave Leka in predsednik Novartisa v Sloveniji ter Marco Mensink, generalni direktor CEFIC. Globalizacija se je v času krize v določenem smislu pokazala kot cokla razvoju Evrope, enotni evropski trg pa sicer živi, a ima specifike, ki so v krizi lahko tudi breme, so povedali udeleženci. Strinjali so se, da sta evropska strateška avtonomija in odpornost povezani, da pa odločitve o strateški avtonomiji presegajo raven odločanja v podjetjih, zato bo v tej smeri pomembna vloga EU, vseh držav članic in gospodarstev. Podjetja so v smeri dvojnega prehoda veliko naredila že sama, država pa jim lahko pomaga tako, da postavlja dolgoročno naravnane zelene cilje, ki morajo biti jasni in se ne smejo prehitro stopnjevati. Dodali so, da ima Slovenija izjemno priložnost za preboj in tisti, ki bodo prvi, si bodo v transformaciji zagotovili trajno konkurenčno prednost na svetovnem, ne le evropskem trgu. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na vpliv, ki ga bodo te spremembe prinesle v naš dosedanji način življenja.
Vir: gov.si
