Piše: dr. Tomaž Kladnik
Zgodovina Slovencev, ki je bistveno daljša od zgodovine samostojne in demokratične države Republike Slovenije, je v svojem časovnem toku ustvarila nekaj simbolnih točk, ki so zarezane v naš zgodovinski spomin in iz njih črpamo svojo nacionalno bit.
Karantanski grb in karantansko pokrivalo, knežji kamen z Gosposvetskega polja, Brižinski spomeniki, grbi slovenskih dežel, zlasti dežele Kranjske, mogočna dinastija grofov Celjskih, lipov list, najvišja gora naše dežele Triglav in slovenska tribarvna narodna zastava so izviri, iz katerih so pred tridesetimi leti poskušali izhajati tudi pri iskanju najustreznejših rešitev za uradne državne simbole nove države, kakršni so grb, zastava in himna Republike Slovenije.
Zastava Republike Slovenije
Slovenska narodna zastava je belo-modro-rdeča tribarvnica, ki se je uveljavila leta 1848, v času narodnega preporoda v pomladi narodov, ko so Slovenci določili slovenske barve na podlagi barv grba dežele Kranjske in jih predlagali v potrditev tedanji avstrijski državi, katere sestavni del so bili. Pristojno ministrstvo na Dunaju je 23. septembra 1848 kranjske deželne barve, ki jih je že leta 1836 določil avstrijski cesar Ferdinand, potrdilo. Tako je belo-modro-rdeča zastava postala slovenska narodna zastava. Prvi so jo razvili slovenski študentje na Dunaju marca leta 1848, v Ljubljani pa je prvič zavihrala 7. aprila 1848 na stavbi gostilne Zlata riba na Wolfovi ulici. Zastave v belo- modro-rdeči barvni kombinaciji (prvotno je imel kranjski grb iz leta 1463 namesto bele zlato barvo) so takrat spontano osvojile srca Slovencev in zavihrale po vsej deželi oziroma po vseh deželah. Po januarski diktaturi v Kraljevini Jugoslaviji leta 1929 je bila narodna zastava prepovedana, po II. svetovni vojni pa je bila osnova za republiško zastavo v okviru tedanje Jugoslavije kombinirana z rdečo petokrako zvezdo. Rdeča zvezda pa v slovenski narodni zgodovini ne simbolizira samo osvoboditve ozemlja današnje države Slovenije izpod fašistične in nacistične okupacije v drugi svetovni vojni, temveč simbolizira tudi povojni totalitarni komunistični režim, ki so ga zaznamovale obsežne in grobe kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Je znak tretjega totalitarizma, ki je v prejšnjem stoletju prizadel slovenski narod.
Današnjo slovensko državno zastavo je 24. junija 1991 določila slovenska skupščina, ko je sprejela amandma C (100) k ustavi iz leta 1974, in z njo v času tik pred slovensko osamosvojitvijo nadomestila staro republiško zastavo. Tako je Slovenija v novo obdobje vstopila tudi z novimi simboli.