14.5 C
Ljubljana
petek, 6 avgusta, 2021

V reviji Demokracija preberite: Dolga pot do resnice in pravice

Piše: Petra Janša

»Radgona z okolico premore veliko različnih človeških zgodb, veselih pa tudi žalostnih in celo tragičnih. Mnogo jih je zapisanih v različnih knjigah in časopisih. Mnogo pa jih je tudi zamolčanih in celo prikritih. Te zadnje pa so žalostne oziroma povezane s političnim nasiljem.«

Tako začne pripoved Franc Mulec o eni prikritih in navidezno že pozabljenih tragedij, in sicer o skrivnostni smrti Leopolda Mulca iz Zbigovcev pri Gornji Radgoni. 23. marca 1958 je ostala mati Ivana Mulec brez moža, njeni štirje otroci pa brez očeta. In nadaljuje: »Na mali kmetiji, skriti v dolini − Škofova graba so ji rekli ljudje −, je do tedaj gospodaril Leopold ali Poldek, kot so ga vsi klicali. V majhni leseni hiši, s slamo kriti, je takrat živelo šest ljudi, ob Poldku še njegova žena Hanika in štirje mladoletni otroci, stari od štiri do šestnajst let. Zemlja je v tej grabi dajala le skromne pridelke, ki pa po vojni ob obvezni oddaji niso zadostovali za normalno preživetje družine, zato so čutili kar precejšnje pomanjkanje, kajti državi je bilo treba dati vse, kar je oblast od njih zahtevala. A nekako je Poldek vse to zmogel.«

Ertl na obisku

Prav tako si je Leopold našel čas za delovanje v politiki. Kot se spominja Franc Mulec, je bil vrsto let predsednik Vaškega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi( SZDL). »Še prej pa je bil aktiven v OF. Kot eden redkih delegatov iz teh krajev je bil tudi na prvem kongresu Osvobodilne fronte 15. in 16. julija 1945, ki je potekal v Ljubljani. Pa ne kot delegat komunistične partije, pač pa krščanskih socialistov. Tako ni čuno, da je postajal za komuniste vedno bolj moteč, posebno zato, ker je že marsikaj vedel o njihovih nečednih dejanjih takoj po vojni. Ker pa je bil resnicoljuben in zaveden Slovenec in bil v javnosti dokaj kritičen, posledično pa že moteč dejavnik, pa še v partijske vrste se ni hotel vpisati, kar so od njega zahtevali, se je začelo načrtovanje, kako ga utišati. Najučinkovitejši način je bil vsekakor likvidacija. Potem ko je Tomaž Ertl nekajkrat obiskal neko družino blizu Radgone, je padla odločitev.« 

Tako Franc Mulec.

Ni se vrnil

Njegov sin Franc pripoveduje: »Poldek je tisto soboto, 23. marca 1958, šel v Radgono na občino urejat še zadnje priprave za volitve v občinski svet SZDL, ki so se odvijale drugi dan, v nedeljo, tudi v Zbigovcih. Popoldan se je vrnil domov, se ulegel in za kako uro ali malo več zaspal. Takrat pa je prišel ponj kurir z nalogo, da ga odvede na sestanek VO SZDL Zbigovci. Šel je in se ni več vrnil…

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

Zadnje novice

Sorodne vsebine