Piše: Jože Rant st.
Z zanimanjem sem v tedniku DEMOKRACIJA prebral zelo uravnotežen in poveden sestavek novinarja Gašperja Blažiča o razpravi in uradnem stališču Komisije za slovenski jezik pri SAZU glede vprašanja, ali je napis v venetski pisavi »ostiiarei« iz Škocjana samo venetski ali pa ima tudi slovensko razlago, da je torej tudi prastar slovenski napis.
Za pozdraviti je, da si je akademska institucija vzela čas in se posvetila razlagi branja enega najbolj znanih staroselskih napisov, s tem pa tudi preučevanju najzgodnejše zgodovine Slovencev. Prof. dr. Snoj je razlago opravil korektno, »lege artis«, in pojasnil, da gre za votivni napis (posvetilni) nekemu Ostiiareju. Napis vsebuje eno besedo, venetsko osebno ime Ostiiarej v dajalniku; ne gre torej za dve besedi »osti iarei«, ki bi se ju dalo po slovensko razlagati kot »ostani zdrav, mlad«.
Skupni predniki Venetov in Praslovencev
Venetski »ostiiarej« pa je sestavljen iz samostalnika »ostij« v pomenu gost, lat. hostis in s pripono -iar(is),. Pripona -iar bi lahko imela isto vlogo kot na primer galokeltska pripona -mar ali slovanska in staroslovanska –mir, ki naj bi poudarjale lastnost nosilca imena. Je pa iar (ali jar) lahko samostojna beseda-pridevnik, ki v slovanskih jezikih označuje mladost, krepkost, moč. Tako je npr. jarčka mlada kokoš, jarec mlad oven, poznamo jaro žito, jaro kačo, biti razjarjen. Staroslovanska bogova pomladi sta Jarilo in Jarovit. Tudi v ladinskih narečjih, na ozemlju, kjer so nekoč prebivali Veneti in Karni, se je še ohranil iar v pomenu mlad. Tako »iarina« pri Ladincih pomeni mlado kokoš, v kantonu Ticino pa najdemo gorsko ime Monte Iarz (naselje Blenio). Pri Ladincih »goste« pomeni zajtrk (pogostiti), »gešč« je gost, torej se navezuje na slovenski gost, gostiti se in tu g ali h še nista odmrla kot pri venetskem (h)osti(s). Venetsko osebno Ostijarei bi lahko morda prevedli mlad, krepak gost, torej v dajalniku mlademu gostu. Morda? Saj poznamo tudi staroslovanska imena kot Radegost, Gostimir, Gostislav. Je pa tudi res, da sama pripona -iar (-ar ali -jar) označuje dejavnost, ki se navezuje na samostalnik. V slovenščini na primer hmelj-hmeljar, dragulj-draguljar, gosli-goslar. Vsekakor sta venetska »iar« in »osti« nekako razumljiva tudi v slovenščini.
Skrivnostne korenine Venetov
Akademik Snoj je tako kot mnogi drugi jezikoslovci tudi pravilno uvrstil venetski jezik med italidske jezike, jezike torej, kot sta latinščina, etrurščina, umbrijščina. Glede jezikovne klasifikacije (uvrstitve) venetščine v družini indoevropskih jezikov pa so še vedno mnenja deljena.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
