Na ministrstvu za kulturo so doslej že dvakrat sklicali sestanek o spremembah medijskega zakona, a so ga obakrat tudi preložili. Tako je odpadel tudi za danes sklicani sestanek, novega datuma pa še niso sporočili. Preložitvi so opravičili z dodatnim urejanjem “najbolj občutljivih delov zakona”, kar pa je v novinarskem cehu naletelo na začudenje.
Sestanek z novinarskimi organizacijami so na ministrstvu sprva sklicali za 17. januar, ga nato prestavili na danes, kar pa se znova ni udejanjilo. “Zaradi namere, da dodatno uredimo nekatera najbolj občutljiva področja zakona o medijih, smo se odločili, da srečanja s posameznimi skupinami deležnikov zamaknemo,” so na ministrstvu pojasnili vnovično preložitev.
“Nove termine srečanj, pred katerimi bomo, kot smo obljubili, vsem deležnikom posredovali prvi osnutek novele, bomo sporočili takoj, ko bo gradivo pripravljeno za predstavitev in razpravo z zainteresirano javnostjo,” so za STA zapisali na ministrstvu in napovedali, da bo temu krogu pogovorov sledila javna razprava, ki bo odprta mesec dni.
Predsednice Društva novinarjev Slovenije (DNS) Petre Lesjak Tušek prelaganje sestanka ne preseneča. “Glede na dogajanje na ministrstvu za kulturo ta odpoved sestanka ni presenetljiva, se pa bojim, da je to hkrati napoved odmika za dlje časa,” je dejala za STA. Izrazila je tudi bojazen, da se v zvezi z medijsko zakonodajo ponavlja že videna zgodba.
“Zdi se mi – metaforično in dejansko – da spremljamo reprizo vsakokratnih istih neuspelih pristopov k spremembam medijske zakonodaje in na koncu odmikov oziroma umikov, ki ne dajejo več veliko upanja za nujno potrebne spremembe zakonodaje,” je dodala Lesjak Tuškova.
“Ministrstvo je do zdaj že dvakrat preklicalo sestanek o novi medijski zakonodaji in ga preložilo za nedoločen čas. Slednje je nekoliko nenavadno,” je za STA opozoril predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Matevž Tomšič. Vendarle pa v združenju temu ne nasprotujejo, če po njegovih besedah “to pomeni, da bodo predlogi, ki jih bo pripravilo, toliko bolj kakovostni”.
Sicer so med zainteresirano javnostjo, še posebej v novinarskih organizacijah, pričakovanja v zvezi z medijsko zakonodajo velika. Slišati je pozive h korenitim zakonskim spremembam, na ministrstvu za kulturo pa za zdaj napovedujejo le poseg v “najbolj pomanjkljive” določbe. V DNS odgovarjajo, da le popravki zakonodaje nikakor niso dovolj ambiciozen cilj.
Za zdaj na ministrstvu pripravljajo le novelo zakona o medijih, ključne rešitve pa bodo “rezultat minimalnega konsenza vseh deležnikov”. Po njihovih navedbah se predvidene spremembe nanašajo na “redefinicijo javnega interesa, kvote slovenske glasbe, ukrepanje ob spodbujanju k neenakopravnosti in nestrpnosti, odpravo nekaterih birokratskih postopkov, obvezno vključitev programov v javnem interesu, spodbujanje zaposlovanja novinarjev itd.”.
Naštete spremembe so povezane “s členi, ki so se v preteklosti izkazali kot najbolj pomanjkljivi”, so nedavno za STA sporočili z ministrstva in napovedali, da bo javna razprava o osnutku novele predvidoma stekla v začetku februarja, kar pa je zdaj pod vprašajem. Na vlado naj bi novela priromala v maju.
Ob tem so obljubili, da bodo pripravili vrsto srečanj z vsemi deležniki na medijskem področju: novinarji, medijsko zbornico in operaterji. So pa v DNS in ZNP razočarani, ker jim ministrstvo še vedno ni pokazalo nobenega osnutka sprememb zakona o medijih in jih povprašalo za mnenje.
