Gradbeništvo je po zadnji gospodarski krizi okrevalo, gradbenih projektov je veliko, a se sektor sooča s pomanjkanjem usposobljenega kadra. Mladi se manj odločajo za delo v gradbeništvu, spodbudilo bi jih lahko več kadrovskih štipendij, večja promocija gradbeništva, višje plače in več spodbud staršev, so ocenili na okrogli mizi OZS v Portorožu.
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh je na današnji okrogli mizi, ki je potekala v okviru strokovnega srečanja sekcije gradbincev pri zbornici, poudaril pomen poklicnega izobraževanja.
“V obrti in podjetništvu se že vrsto let soočamo s hudim pomanjkanjem usposobljenega kadra. Ponovno smo uvedli vajeniški sistem, vendar smo nad rezultati razočarani. Premalo mladih se odloča za vajeništvo. Tudi straši bi morali podpirati svoje otroke, ki se želijo poklicno izobraziti,” je, kot so sporočili iz zbornice, dejal Meh, ki sicer meni, da bi morala država znižati prispevke na plače, da bi delavci imeli “dostojne plače”.
“Če bi želeli več kadra v gradbeništvu, bi moral delavec zaslužiti vsaj 1.000 do 1.200 evrov. Ta denar je težko zagotoviti, saj trg postavi ceno. To pomeni strošek za delodajalca okrog 2.000 evrov,” pa je poudaril podpredsednik sekcije gradbincev pri OZS Franc Meža.
Po njegovi oceni na dolgi rok še ne bo bistvene spremembe na področju vpisa za gradbene poklice. “Sem zagovornik tega, da dobimo kader v lokalnem okolju. Država pa bi morala zagotoviti kontinuiteto infrastrukturnih projektov. Tako bi se tudi mladi v večji meri odločali za tovrstne poklice,” je še dodal Meža.
Generalna direktorica direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Elvira Šušmelj je medtem pojasnila, da je trend na področju poklicne izobrazbe pozitiven.
“Trenutno se za gimnazijo odloči 32 odstotkov otrok, kar je precej manj kot pred leti. Problem je v tem, ker imamo vsako leto manj številčne srednješolske generacije. Z gospodarsko krizo je začelo število vpisov za gradbene poklice upadati. Ustavil se je pred tremi leti, trenutno se odloči za te poklice 1,8 odstotka dijakov,” je še dejala Šušmeljeva in ocenila, da se bo vpis počasi začel stopnjevati.
Zanimanje mladih za gradbene poklice je na primeru Srednje gradbene, geodetske in okoljevarstvene šole Ljubljana orisal ravnatelj te šole Gvido Jager. Vpis v šolo se je v zadnjih 10 letih prepolovil – če je bilo v letu 2008 na šoli 903 dijakov, jih je danes le še 408.
Gradbeništvo v Sloveniji ima po njegovi oceni perspektivo in je stabilna dejavnost. “Potrebujemo pozitivno informacijo, da se splača graditi kariero v gradbeništvu,” je še poudaril Jager, ki gradbincem svetuje, da uvedejo kadrovske štipendije in mladim sporočijo, da so vredni.
Lucija Pavlin iz Zavoda RS za zaposlovanje je predstavila napovedi na področju zaposlovanja. Kot je dejala, so napovedi ugodne, v naslednjih šestih mesecih bodo zelo iskani kadri v gradbeništvu, kar je pokazala tudi anketa med delodajalci. “Pogosto so težave z iskanjem kadrov na področjih, kjer so slabše plačani poklici in fizično ter tehnično zahtevni,” je dodala.
Med delovno aktivnimi pri nas so tudi tujci, ti po pojasnilih Anke Rode iz zavoda za zaposlovanje predstavljajo 10 odstotkov vse delovno aktivne populacije. “Gradbeništvo med vsemi panogami potrebuje največ tujih delavcev, kar dokazuje tudi veliko število izdanih delovnih dovoljenj,” je še dodala.
