Piše: Vida Kocjan
Poslanke in poslanci državnega zbora bodo danes opravili glasovanje o spremembah zakona o dohodnini, ki zaposlenim prinaša višje neto plače, več ugodnosti bo tudi za starejše in gospodarstvo.
Spremembe zakona pa podpirajo poslanci iz vrst koalicije (SDS, SMC – zdaj Konkretno in NSi) ter SNS, DeSUS in poslanca manjših.
S spremembami se strinjajo tudi v gospodarstvu. S spremembami se strinjajo in jih podpirajo v Gospodarski zbornici Slovenije, Združenju Manager, Klubu podjetnikov Slovenije (SBC) in Ameriško-slovenski gospodarski zbornici (AmCham Slovenija). Ti so sporočili, da spremembe zakona o dohodnini razumejo kot korak dlje k ugodnejšemu poslovnemu okolju in k večji blaginji prebivalk in prebivalcev.
Spremembam zakona pa nasprotujejo v poslanskih skupinah KUL (SD, LMŠ, Levica, SAB in Nepovezani poslanci), proti so tudi v t. i. rdečih sindikatih.
Znana je izjava Lidije Jerkič, predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZZZS) in Sindikata kovinsko-elektro industrije (SKEI), da je proti, vendar pa razlogov, zakaj je proti, ne zna pojasniti. Proti je tudi Branimir Štrukelj iz Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ), tudi kandidat Levice na volitvah, v državnem svetu je bil namreč edini, ki je glasovali proti. Proti so tudi nevladne organizacije in njihovi podaljški v nekaterih manjših sindikatih z »bojevnico« Teo Jarc na čelu.
Dvig splošne olajšave prinaša višjo neto plačo
Slovenija je po mednarodnih raziskavah in primerjavah med državami, ki najbolj obdavčuje delo, zato je tudi tu davčno najmanj konkurenčna. Z zakonom je zdaj predlagana razbremenitev dohodkov zaposlenih z dvigom splošne olajšave za tisoč evrov vsako leto do leta 2025. To pomeni, da bo po sprejetju novele zakona (v letu 2025) vsak, ki v Sloveniji dela in ustvarja blaginjo, na leto zaslužil približno eno svojo neto plačo več kot danes in to na račun nižje obdavčitve.
Cilji in ključne spremembe
Cilj predloga zakona je doseči razbremenitev dela in administrativno razbremenitev, z namenom pomoči gospodarstvu in prebivalstvu pri okrevanju po pandemiji, hkrati pa okrepiti konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja.
Ključne prednosti novega zakona:
– S predlaganimi spremembami se bo okrepila konkurenčnost poslovnega okolja, kar bo vplivalo na vzdržno gospodarsko rast in povečanje mednarodne konkurenčnosti Slovenije.
– Splošna olajšava se s 3500 EUR postopoma (do leta 2025) zvišuje na 7500 EUR, kar pomeni višje neto plače.
– Z možnostjo višjih neto plač ob enakih stroških dela se zagotavlja pozitiven vpliv na produktivnost in učinkovitost. To je pri visoko izobraženem kadru posebej pomembno, saj se zmanjša možnost odliva v tujino. Reševanje težav delovnih migrantov.
– Podjetja bodo pridobila dodatne vzvode za nagrajevanje uspešnih zaposlenih, ki so ključni za razvoj podjetja.
– Uvedeno bo ponovno usklajevanje olajšav in lestvice s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin
– Razbremenjeni bodo dohodki iz kapitala. Stopnji dohodnine od dohodkov iz kapitala in dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem bosta nižji. B
– Predvidena je oprostitev plačila dohodnine za dohodke iz šolskih skladov in od dohodkov otrok iz naslova družinske pokojnine.
– Uvedba nove olajšave: Rezidentu po dopolnjenem 70. letu starosti in rezidentu, ki v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami prostovoljno in nepoklicno opravlja operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči nepretrgoma najmanj deset let in ga upravni organ, pristojen za zaščito, reševanje in pomoč, vodi v evidenci, se prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 1500 evrov letno.
– Uvedba seniorske olajšave: uvaja se znižanje davčne osnove v višini 1500 EUR za starejše od 70 let.
– Ukinja se bonitete za uporabo električnega motornega vozila za zasebne namene.
– Z novo olajšavo se spodbuja vlaganje v zeleni in digitalni prehod.
– Predvidene rešitve imajo večji in dolgoročni pomen za konkurenčnost ter rast in razvoj slovenskega gospodarstva, ki ga bomo spodbudili k dodatnemu investiranju.
– Uvaja se nevtralni davčni status plačanih prispevkov za socialno varnost, davčnega zavezanca, plačanih s strani države/lokalne skupnosti.
Dodajmo, da je največja vladna stranka SDS znižanje davčnih obremenitev predlagala že leta 2017, nato še 2018 in 2019. Sprotne vladajoče koalicije so predlog zavračale. Kot razlog so navajali, da se bo v državni proračun steklo premalo denarja. To so ponavljali tudi v letih Šarčeve vlade, pred epidemijo, ko je bila gospodarska rast zelo visoka, pogoji pa zelo ugodni.
Zdaj pa je davčna razbremenitev del koalicijskega sporazuma. Če bo zakon danes potrjen, bodo spremembe veljale s 1. januarjem 2022.
