Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je včeraj odločalo v primeru razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice saniranih bank v letih 2013 in 2014 v Sloveniji. Postopek proti državi je potekal, ker so pritožniki menili, da niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva in sojenja v razumnem roku. ESČP je ugotovil, da v je primeru razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice bank v Sloveniji prišlo do kršitve 1. člena dodatnega protokola h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vlagatelji niso imeli na voljo učinkovitega pravnega sredstva, s katerim bi lahko izpodbijali izredne ukrepe Banke Slovenije.
Prvi člen dodatnega protokola h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin navaja, da ima vsaka fizična ali pravna oseba pravico do mirnega uživanja svojega premoženja. Nikomur ne sme biti premoženje odvzeto, razen če je to v javnem interesu v skladu s pogoji, ki jih določa zakon, ter ob spoštovanju splošnih načel mednarodnega prava. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je zapisalo, da morajo imeti vlagatelji dostop do pravnih sredstev, ki jim omogočajo učinkovito izpodbijanje odločitve o odvzemu premoženja, tak dostop pa mora biti v praksi zagotovljen, kakor hitro je to mogoče.
Prve tožbe so prizadeti na ESČP vložili leta 2014. Postopek proti Sloveniji v povezavi z bančno sanacijo pa je ESČP uvedlo novembra 2018. Na izredne ukrepe, v katerih niso prejeli odškodnine, se je pritožilo sedem slovenskih državljanov, ker niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva in ker menijo, da ukrepi niso bili upravičeni. Ukrepi, sprejeti v sanaciji šestih bank, so razlastili več kot 100 tisoč lastnikov podrejenih obveznic oz. delnic teh bank v skupni vrednosti 960 milijonov evrov. Tisti, ki so jih takratni postopki prizadeli, še vedno nimajo zagotovljenega ustreznega pravnega varstva, je včeraj poročala STA.
O preiskavah je leta 2016 portal Siol.net napisal, naj bi policija našla dokaze o nedovoljenem načinu vplivanja na ustavne sodnike pri odločanju o zakonu o sanaciji bank, ki je omogočil izbris njihovih podrejenih obveznic. Takratni finančni minister Uroš Čufer iz časov vlade Alenke Bratušek, naj bi takrat poskušal vsaj dvakrat stopiti v stik s posameznimi ustavnimi sodniki z namenom političnega pritiska na njihovo odločanje. V sporu glede ustavnosti ene od podlag za to razlastitev je ustavno sodišče jeseni 2016 sicer ugotovilo, da ta ni bila z ustavo v delu, ki ni omogočal učinkovitega sodnega varstva. Rešitev države iz konca 2019 je vnovič pod ustavno presojo. V njej se je ustavno sodišče tako kot v prvi presoji z vprašanji obrnilo na Sodišče EU in do njegove odločitve postopek prekinilo.
“Iz sodbe izhaja, da je bilo prek 120.000 ljudem poseženim v lastninsko pravico na način, da v postopkih niso mogli sodelovati in zoper odločbe o razlastitvi niso imeli pravnega sredstva. To pomeni, da politika od 2013 do 2021 ni bila sposobna sprejeti ustrezne zakonodaje, sodišča pa niso imela poguma do vsebinske presoje izrednih ukrepov Banke Slovenije,” je za STA dejal odvetnik ene od tožnic Miha Kunič. Sodba velja za vse, torej za vse imetnike delnic in podrejenih obveznic, ki jim je bilo poseženo v lastninsko pravico v letu 2013. Nakazuje razne pravne poti, od možnosti obnov postopkov pred upravnimi sodišči do zahtevkov pred rednimi sodišči, naj vsebinsko odločijo. Kunič je izpostavil tudi grajo slovenskemu ustavnemu sodišču, ki konkretne zadeve v primeru njegove stranke sploh ni sprejelo v obravnavo. S tem je bila po oceni Evropskega sodišča za človekove pravice kršena njena pravica do pravnega sredstva. “To so zelo resne posledice,” je ocenil. Pomeni namreč, da je treba vzpostaviti sredstvo za vsebinsko presojo, ali je bila odločba Banke Slovenije zakonita in legitimna in ali je bil izračun, ki je bil podlaga za razlastitev, pravilen.
“Glede na očitnost kršenja sem pričakoval takšno odločitev,” pa je za Delo dejal eden od odvetnikov tožnikov Aleš Kaluža. Kot pravi, je ESČP Sloveniji tudi jasno naložilo, da mora zagotoviti učinkovito pravno varstvo in zadevo urediti doma. “Če tega ne bodo uredili, utegnejo biti prihodnje tožbe na ESČP za državo precej bolj neugodne,” je menil. Z odločitvijo ESČP je zadovoljen tudi tožnik Tadej Kotnik, ki je za časnik dejal, da jim je s tem sodišče brezpogojno pritrdilo, da je šlo za kršenje pravice do premoženja.
Spomnimo, ob nastopu guvernerjevega mandata je takratna premierka Bratuškova dejala: “Vsi trije, naša trojka, smo prepričani in odločeni, da bomo svoje težave lahko rešili sami, brez druge in naslednje trojke.” Povedala je še, da ima Banka Slovenije svoje pristojnosti in avtonomijo, a ima tudi zelo pomembno vlogo pri regulaciji in nadzoru bank. “Ker je to v tem trenutku največja in najtežja naloga, je zelo pomembno sodelovanje,” je dejala Bratuškova po sprejemu Boštjana Jazbeca, ki je leta 2913 nastopil šestletni mandat na čelu osrednje slovenske finančne institucije – tako je poročal MMC. No, danes je ta neslavna trojka prejela sporočilo iz ESČP o kratenju človekovih pravic pri bančnih izbrisih.
