6.9 C
Ljubljana
torek, 18 maja, 2021

Ukrepi, ki jih je sprejela slovenska vlada, so pravilni

Piše: Vida Kocjan

Mednarodni finančni trgi v svojih analizah ocenjujejo, da so ukrepi, ki jih sprejela slovenska vlada, pravilni. Odboj bo močan. Javnofinančni primanjkljaj je posledica izdatkov pa epidemijo, dolg je obvladljiv in nižji od načrtovanega.

Vlada je z obsežnimi ukrepi ublažila vpliv koronske krize na likvidnost podjetij in brezposelnost. Zdajšnje stanje v podjetjih je razmeroma dobro in je nad pričakovanji, kažejo ocene Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in dveh največjih bank v državi.

Gospodarstvo in pomoč

Gospodarska klima se je marca kljub pričakovanju novega zaostrovanja ukrepov izboljšala, ugotavljajo v GZS. Izpostavljajo tudi izboljšanje kazalnika razpoloženja v industriji. Hkrati navajajo, da je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj pričakovano ohranil ugodne obete za slovensko gospodarsko rast. V nasprotju z zadnjo napovedjo so namreč izboljšali poglede na dinamiko na trgu dela. V zbornici še izpostavljajo, da bo gospodarska škoda zadnjega zaostrovanja nekaterih ukrepov na regijski ravni relativno nizka. Ob morebitnem nadaljnjem zaostrovanju ukrepov pa bo gospodarska škoda znova osredotočena na storitvene dejavnost, predvsem na gostinstvo, delno trgovino in druge osebne storitve. Na to opozarjajo tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer navajajo, da je stanje slabo v delu malega gospodarstva, ki je zaradi epidemije zaprto oz. posluje omejeno.

Vlada je ob izbruhu epidemije in v pričakovanju krize v gospodarstvu sprejela več ukrepov za pomoč gospodarstvu, med drugim kritje nadomestila za delavce na čakanju, sofinanciranje skrajšanega delovnega časa, razširitev nabora financiranja prek Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) in banke SID, 12-mesečni moratorij na odplačilo posojil in najetje posojil prek državne jamstvene sheme. Večino ukrepov je zdaj vlada tudi podaljšala, nekatere do 30. junija, nekatere celo do konca leta.

Vpliv na javne finance

Vsi ti ukrepi so nasprotno vplivali na javnofinančne makroekonomske kazalnike. Statistični urad RS je prejšnji teden objavil, da je javnofinančni primanjkljaj sektorja država v letu 2020 znašal 3.868 milijonov evrov, kar je bilo 8,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Bruto dolg pa je bil 37.419 milijonov evrov ali 80,8 odstotka BDP.

Za ukrepe za omilitev posledic epidemije je vlada z osmimi zakonskimi svežnji ukrepov namenila 7 milijard evrov. Zaradi epidemije so bili za 4,6 odstotka nižji prihodki v državni proračun. Proračunski izdatki pa so bili za kar 14,8 odstotka višji kot v letu 2019. Glavni razlog za to so bili izdatki, povezani z odpravljanjem posledic epidemije bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus: subvencije so bile na primer višje za 1.475 milijonov evrov ali 425,4 odstotka, socialna nadomestila in pomoči v denarju za 759 milijonov evrov ali 10,3 odstotka. Bruto dolg sektorja država je konec leta 2020 znašal 37.429 milijonov EUR ali 80,8 odstotka BDP. V primerjavi s koncem leta 2019 se je zvišal za 5.684 milijonov evrov.

Slovenija med najboljšimi v EU

Fiskalni svet je ob teh podatkih zapisal, da se dolg sektorja država na predkrizne ravni ni povrnil še niti po občutnem povečanju v prejšnji globalni finančni krizi, v tokratni krizi pa se je znova močno povečal tako v Sloveniji in kot tudi v celotni EU. Hkrati podatki kažejo, da je Slovenija osma najmanj zadolžena država v EU. V Fiskalnem svetu na podlagi analiz tudi navajajo, da bo dolg v naslednjih petih letih ostal vzdržen. Ob tem pa opozarjajo, da se lahko pogoji financiranja tudi spremenijo, poleg tega je treba ob snovanju ekonomske politike nujno upoštevati še povečano pogostost obsežnih endogeno in eksogeno pogojenih šokov, ki običajno močno povišajo raven dolga. Opozarjajo tudi na tveganja, povezana z morebitno odsotnostjo ukrepanja ekonomske politike.

Dolg države manjši od načrtovanega

Za mnenje o javnofinančnem primanjkljaju in bruto dolgu smo vprašali ministra za finance Andreja Širclja. Pojasnil nam je, da je dolg v okviru načrtovanega oziroma je celo nekoliko nižji od načrtovanega. Načrtovan je bil pri 82,4 odstotka BDP, dejanski dolg je 80,8 odstotka BDP. »Tudi v primerjavi z drugimi državami EU smo v zgornjem delu EU. To pomeni, da pri dolgu ne odstopamo,« je dejal Šircelj, ki se strinja z mnenjem Fiskalnega sveta, da dolg predstavlja določeno tveganje na dolgi rok, »ta čas pa ne predstavlja večjega tveganja«, je dodal. To potrjujejo tudi ocene mednarodnih bonitetnih agencij, »ki so vse, razen ene, zadržale oceno, ena agencija pa jo je celo izboljšala«.

Minister pojasnjuje, da je javnofinančni primanjkljaj v pretežni meri nastal zaradi izdatkov zaradi epidemije, ki pomenijo dodatno breme za celotno javno porabo. Vlada je v tem delu dala prednost predvsem zdravju. »Morali smo povečati odhodke za zdravstvo, da smo reševali življenja in poskrbeli za zdravje ljudi, vsi covid-izdatki pa se plačujejo neposredno iz državnega proračuna,« pojasnjuje minister Šircelj. V to so všteti izdatki za nove prostore, npr. v UKC Ljubljana, opremo, zaposlene in podobno.

Ukrepi slovenske vlade pravilni

»Mednarodni finančni trgi v svojih analizah ocenjujejo, da so ukrepi, ki jih sprejela slovenska vlada, pravilni, da so usmerjeni neposredno v zagotavljanje delovnih mest in ohranitev gospodarstva,« pa ugodne bonitetne ocene za Slovenijo komentira minister Šircelj. Dodaja, da te ocene tudi kažejo ocene tujih mednarodnih agencij,  da bo slovensko gospodarstvo po epidemiji lahko hitro dosegalo prejšnjo ali še večjo rast.

»To pomeni, da te bonitetne ocene temeljijo na ustrezni ekonomski politiki države, ki je podprta tako s fiskalno kot monetarno politiko. S fiskalno politiko v smeri, da ni določene omejitve glede odhodkov, tako na evropski kot na slovenski ravni, z monetarno politiko pa s politiko nizkih obrestnih mer,« dodaja minister.

Ugodne ocene se odražajo v zelo nizkih obrestnih merah

Ugodne ocene mednarodnih bonitetnih agencij se odražajo tudi v zelo nizkih obrestnih merah, po katerih se Slovenija zadolžuje na mednarodnih finančnih trgih. Tako je Slovenija prvič izdala 60-letno obveznico. »Ta ima poleg finančnega tudi simbolni pomen v smislu stabilnosti slovenske države, stabilnosti finančnega in ekonomskega sistema, skratka v smislu gotovosti, da bo Slovenija zmožna povrniti svojo obveznost tudi čez 60 let,« navaja minister Šircelj.

»Gre predvsem za to, da mednarodni finančni trgi verjamejo v dolgoročno ekonomsko in finančno stabilnost slovenske države. Prvič v zgodovini so obrestne mere za 10-letno obveznico negativne, kar pomeni, da bomo čez 10 let plačali 17 milijonov evrov manj, kot smo jih v letošnjem letu dobili,« še dodaja minister Andrej Šircelj.

Dolg države je obvladljiv

Andrej Šircelj, minister za finance: »Dolg države je obvladljiv, dolgoročno se bo zniževal, zdajšnje bonitetne ocene pa kažejo, da bo odboj, ko bo kriza minila, velik in močan. To pomeni, da bomo že letos in nato v letu 2022 dosegli takšno gospodarsko rast, da bomo v naslednjih letih lahko ta dolg zmanjševali.«

Zadnje novice

Sorodne vsebine