Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
“Nekdo, ki ni bil sodnik na nekih višjih inštancah, torej na vrhovnem oziroma okrožnem sodišču, ni apriori diskvalificiran. V Strasbourgu je bilo tako, da so bili najboljši sodniki nekdanji profesorji prava. To velja v splošnem, ne vem pa, kaj velja za Svetliča, bi pa rekel, da se mi smili, ker bo odšel kot jagnje med volkove,” je glede izvolitve novega ustavnega sodnika Roka Svetliča dejal ustavni in evropski pravnik Boštjan M. Zupančič.
Državni zbor je nadavno le sprejel predlog predsednika republike Slovenije Boruta Pahorja, da naj za novega ustavnega sodnika izvolijo Roka Svetliča. Zanj je namreč glasovalo 46 poslancev, prav toliko pa je bilo tudi oddanih glasov. Svetlič je že prisegel, del opozicijskih poslancev pa ob glasovanju ob kandidatu za ustavnega sodnika, po napovedi ni dvignilo glasovnic. Tako so ravnali poslanci LMŠ, SD, Levice, SAB in nepovezanih poslancev, ki so mu javno odrekli podporo. Svetlič se je v krajšem nagovoru po izvolitvi zahvalil za izkazano mu podporo. Poudaril je, da bo naredil vse, da bo lahko prav vsak človek, posebej tisti z roba družbe, brez kapitalske in ekonomske moči verjel, da ima v pravu republike Slovenije zanesljivega zaveznika.
“Svetlič je sicer bil četrti kandidat, ki ga je Pahor predlagal za naslednika sodnice Dunje Jadek Pensa, ki se ji je mandat iztekel že julija lani. Pred njim je za ustavne sodnike predlagal Andraža Terška in Anžeta Erbežnika, na podlagi javnega poziva ter Janeza Kranjca po lastni izbiri, a nihče izmed njih ni dobil zadostne podpore,” je uvodoma še dejal voditelj oddaje Tema dneva Luka Svetina. Prek videopovezave pa je Svetina tokrat gostil nekdanjega ustavnega sodnika in dolgoletnega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu Boštjana M. Zupančiča. Prvo vprašanje se je nanašalo na torkovo izvolitev Svetliča za ustavnega sodnika.
Dobiti kakovostnega ustavnega sodnika v Sloveniji je tako kot sestaviti simfonični orkester v Žužemberku
Menda je v Strasbourgu potreboval kar dve leti, da se je od vsega tega odpočil. Ni pa za sedaj mogoče reči, ali bo dober sodnik ali ne. Je pa ob tem izpostavil nek ključen problem pri celotni situaciji: Krivic, Jambrek itd. so zapisali, da ima ustavni sodnik devetletni mandat, kar se v Nemčiji zdi napol racionalno, povsem neracionalno pa je v Sloveniji, ker “kot sem dejal v Žužemberku ni mogoče sestaviti simfoničnega orkestra, ker ‘genetski bazen’ dobrih pravnikov v Sloveniji ni dovolj velik, da bi lahko vsakih devet let vse pozicije zamenjali. Skratka, to je bila neumnost.” Drugi vidik te neumnosti pa je, da ustavno sodišče ne posluje “kognitivno”, in sicer na istih ravneh kot redna sodišča, vendar pa se tudi tam to spreminja.
Pomembno je, da ustavno sodišče sledi svojim poprejšnjim sodbam. Svetina pa je v nadaljevanju spomnil, da se Svetliča uvršča na “desno stran”. Tako naj bi bilo razmerje 6:3 v prid levo ideološko opredeljenih sodnikov na ustavnem sodišču. “Pa je sploh prav, da se ustavne sodnike na takšen način deli na leve in desne? In ali je sploh prav, da se politika zaradi tega toliko časa ne more poenotiti koga nastaviti za ustavnega sodnika?” Zupančič pa je ob tem spomnil na ameriško vrhovno sodišče, kjer se ravno tako politično predpostavlja, kdo bo za abortus in kdo ne bo. Sicer ne pravi, da je to normalno ali idealno, ampak je sedaj nekako postalo normalno, ko se celotna družba, vsi njeni deli polarizirajo in politizirajo.
“Tisti, ki je ustavni sodnik, mora biti nad politiko, zlasti nad dnevno politiko. Ampak te, ki so sedaj tam, očitno niso. Če grem gledat Čeferina, Šugman Stubbsovo, Accetta itd., te ljudje, zlasti zadnji, zagotovo niso nad politiko. In sedaj se ne ve, na kakšen način se bo ta ubogi Svetlič tam opredelil.” Voditelj oddaje pa je v nadaljevanju še spomnil, da je bilo kar nekaj ustavnih sodnikov na to pozicijo izvoljenih v času vlade Mira Cerarja. Zanimalo ga je ali je problematično, da ena vlada oziroma ena večina v Državnem zboru, v enem mandatu zamenja štiri ali pet sodnikov, torej dejansko polovico ustavnega sodišča. Zupančič: “Ameriški sistem je popolnoma enak in je na enak način degeneriran. To se včasih ni dogajalo. Včasih je predsednik ZDA nekoga, ki je bil nesporen ‘kaliber’ za takšno zgodbo, sedaj pa to ni več tako.”
“Stvari se brutalizirajo.” Svetina pa je v nadaljevanju želel slišati, kako Zupančič komentira novega predsednika ustavnega sodnika Mateja Accetta. Ob tem je še spomnil, da se je zgodil svojevrsten precedens, ko je eden izmed sodnikov, konkretno Klemen Jaklič, protestno ni želel glasovati. Zupančič je odvrnil, da bi lahko storil enako v določenem delu svojega petletnega mandata na ustavnem sodišču. Jaklič pa je iz tega naredil javni škandal. Če bi ostal notri in glasoval proti bi bil učinek enak. Javnosti je namreč želel dati vedeti, da je imenovanje Accetta za predsednika nekaj, kar je nesprejemljivo. “On pa že ve zakaj, vsak četrtek sedita skupaj na seji po osem ur.” Svetina: “Vi ste zelo kritični do trenutne sestave sodišča, kritični ste bili predvsem do prakse t. i. rezultatskega sojenja, to je takrat ko je odločba ustavnega sodišča predvidena vnaprej, glede na etablirano večino v senatu oziroma na plenarnem zasedanju. Očitali ste tem sodnikom, da so premladi.”
Zupančič: pravo je povsod po svetu degradirano
“Če bi za sodnika izvolili nekoga, kot je Janez Kranjc, ki je bil številnim tam celo profesor in avtoriteta, ali bi se kakovost sojenja izboljšala?” Glede Kranjca se Zupančič ni želel posebej izjasniti, bi bil pa po mnenju nekdanjega ustavnega sodnika za to vlogo prav tako neprimeren. Ustavni sodnik mora imeti dovolj energije, da “borbe” ob četrtkih potekajo relativno enakopravno. Novinarja pa je v nadaljevanju zanimalo, kako velik problem je, če ustavno sodišče svoje odločitve sprejema s tesno večino 5:4. Po mnenju Zupančiča je takšen problem mogoče zaslediti tudi na ameriškem vrhovnem sodišču, ki ga nekoč prav tako ni bilo. Ameriško “judikaturo” je predaval deset let in dejansko intimno pozna tako rekoč vsakega sodnika, ki je izdajal in pisal kakšne odločbe na ameriškem vrhovnem sodišču. In takrat to ni bilo tako izrazito. Za nekoga se je vedelo, da je zelo konservativen in za nekoga nekaj drugega. Pravo se je sicer povsod, ne le pri nas, degradirano.
Svetina pa je spomnil še na nedavno trditev Zupančiča za Radio Ognjišče, da v dvomilijonskem narodu ni mogoče a priori najti devet novih sodnikov za ustavno sodišče. Zupančič je prepričan, da v Sloveniji ni tako velikega genetskega bazena, da bi bilo mogoče vsakih devet let najti devet novih ustavnih sodnikov. Voditelj oddaje pa je spomnil na kontroverzno vlogo ustavnega sodišča v zadnjih mesecih, ko je razveljavljalo nekatere vladne ukrepe za zajezitev koronakrize in celo dele zakona o nalezljivih boleznih. Zupančič: “V takšnih zadevah gre za tehtanje vrednot. Beseda, ki jo uporabljajo na Evropskem sodišču, v Sloveniji ali v Nemčiji, na svoj način pa tudi v ZDA itd., je sorazmernost.” Gre za tehtanje vrednot, na eni strani zdravja, na drugi pa oblasti. V igro pride neko vrednotenje, ki nima neke direktne pozitivne osnove. Vsak lahko glasuje v skladu s svojimi preferencami, vestjo itd. Zadeva je nepredvidljiva.
