12.7 C
Ljubljana
sobota, 25 septembra, 2021

To so najpomembnejši dosežki vlade v tem obdobju

Piše: C. R.

V dobrem letu dni se je Vlada Republike Slovenije večino časa ukvarjala z epidemijo in njenimi posledicami. Kljub epidemiji pa je skušala uresničevati ključne cilje koalicijske pogodbe. Zdajšnja vlada je delo začela 13. marca 2020 (v državnem zboru so bili potrjeni nekaj po 21. uri), na dan razglasitve epidemije, ki jo je razglasila še prejšnja, Šarčeva vlada.

Zbrani so tudi največji dosežki te vlade, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

Protikoronski paketi so zajeli vse državljane Republike Slovenije
Vlada je do danes sprejela 8 protikoronskih paketov, ki so bili namenjeni pomoči prebivalstvu ter gospodarstvu. Slovenija je bila praktično edina država, ki je s PKP-ji naslovila vse. Protikoronski paketi so veliko pripomogli tudi pri hitrem okrevanju Slovenije in zato je država v pozitivnem smislu bistveno presegla napovedi, ki so bile dane ob začetku epidemije. Takrat se je Sloveniji napovedoval padec BDP okrog povprečja Evropske unije – 7 odstotkov. Konec leta so napovedovali 120 tisoč brezposelnih in bistveno večji primanjkljaj v državni blagajni. Padec BDP je danes pod povprečjem EU, brezposelnost tudi. Ob koncu leta je bil dejanski padec BDP-ja več kot 20 odstotkov nižji od napovedi, številke o brezposelnih pa kažejo, da smo pod 85 tisoč.

Foto: Vlada RS

Bonitetne ocene so zgodovinsko visoke
V času vlade pod vodstvom Janeza Janše so bonitetne agencije ohranjale bonitetno oceno Republike Slovenije nespremenjeno, agencija Moody’s je v začetku oktobra lani bonitetno oceno celo zvišala. Slovenija s tem dokazuje, da ostaja še naprej za tuje investitorje zaupanja vredna država. Razlogi za ugodne projekcije makroekonomskih kazalcev po navedbah agencij ležijo med drugim tudi v učinkovitih ukrepih vlade, zaradi katerih je bila zaustavitev gospodarstva relativno kratka, in v obsežnih podpornih programih, ki zmanjšujejo posledice epidemije na trgu dela in pomagajo vzdrževati financiranje gospodarstva.

Izboljšanje črpanja evropskih sredstev
Trenutna vlada je na področju črpanja evropskih sredstev v letu 2020 naredila velik korak naprej v primerjavi s preteklimi leti. Lani je bil namreč dosežen najvišji delež črpanja EU sredstev finančne perspektive 2014 – 2020 glede na načrtovana sredstva, in sicer 90-odstotno. Počrpanih je bilo 101,4 milijona evrov evropskih sredstev od 112,5 milijona evrov je načrtovanih. Samo na področju evropske kohezijske politike je ta delež znašal kar 93-odstoten. V letu 2021 se bo trend črpanja evropskih sredstev še dodatno stopnjeval, saj načrtujemo kar dvakrat višjo realizacijo EU sredstev oz. v višini 217,4 milijona evrov.

Poleg tega je ekipa s predsednikom vlade Janezom Janšo na čelu julija 2020 z Evropsko komisijo dosegla zgodovinski dogovor glede razpoložljivih evropskih sredstev do leta 2030. Za izvajanje večletnega finančnega okvira 2021-2027 je Slovenija izpogajala 432 milijonov evrov več, kot je bilo predvidenih leta 2018.

Dvig povprečnine slovenskim občinam
Vlada se zaveda pomembnosti lokalnih skupnosti, zato je aprila 2020 predlagala dvig višine povprečnine na znesek, ki je bil dogovorjen s koalicijsko pogodbo – s takratnih 589,11 evra na 623,96 evra. Tako so občine prejele kar 73 milijonov evrov več sredstev od načrtovanih. Septembra 2020 pa je bil podpisan Dogovor o višini povprečnine za proračunski leti 2021 in 2022, kar se je zgodilo šele tretjič v zadnjih 15 letih. Občine bodo v letu 2021 dobile 628,20 evra. Enak znesek je predviden za leto 2022, dokončno pa bo določen s proračunskimi dokumenti. Tako je vlada občinam v preteklem letu odmerila skoraj 40 evrov višjo povprečnino.

Povečana aktivnost slovenske diplomacije
Vladna ekipa, predvsem pa predsednik vlade Janez Janša in zunanji minister dr. Anže Logar, so okrepili strateško sodelovanje z zaveznicami. Zunanja politika je v tem mandatu sovpadala s skupno vizijo o samozavestni in aktivni zunanji politiki, ki si bo prizadevala krepiti zavezništva z vsemi državami v svetu, s katerimi Republika Slovenija deli vrednote in interese.

Image

Izboljšanje položaja Slovenske vojske
Sprejet je bil zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021–2026, ki zagotavlja postopen, pregleden in stabilen vir financiranja najnujnejših investicij v oborožitev in opremo Slovenske vojske v skupni ocenjeni vrednosti 780 milijonov evrov v naslednjem šestletnem obdobju.

Minister za obrambo Matej Tonin (Foto: STA)

Poleg tega se je popravil položaj vojakov po 45. letu starosti. Sprejet je bil zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obrambi, ki rešuje izziv zaposlovanja vojakov po 45. letu starosti in jim zagotavlja večjo socialno varnost. Zakon omogoča nadaljevanje kariere v Slovenski vojski oziroma na ministrstvu za obrambo ali prezaposlitev v drug državni organ brez javnega natečaja z ohranitvijo višine plače.

Debirokratizacija in digitalizacija Slovenije
Vlada pod vodstvom Janeza Janše je v koalicijski pogodbi zapisala, da bodo predstavljali kakovostno, učinkovito in pošteno upravljanje z državo po načelu, da država in vse institucije javnega sektorja služijo kot servis državljanom in gospodarstvu in jim ne predstavljajo oviro. V tej luči se je vlada odločila, da bo državo debirokratizirala in digitalizirala ter tako Sloveniji omogočila hitrejši razvoj in večjo blaginjo. V tej luči je vlada oblikovala Strateški svet za debirokratizacijo, ki je že oblikoval prvi megazakon, ter Strateški svet za digitalizacijo.

Vir: Moja-Dolenjska

Zadnje novice

O ludistih 21. stoletja

Sorodne vsebine