Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
Predsednik vlade Robert Golob je v oddaji Odmevi na javni RTV Slovenija na laž postavil ministrstvo za kulturo, ki ga vodi Asta Vrečko. Slednje je namreč v odgovoru na vprašanje okrog avtorstva zakona o RTVS zatrdilo, da je nastal v tamkajšnjem direktoratu za medije, premier pa sedaj trdi nekaj povsem drugega, in sicer, da ga je v resnici pisala nevladna organizacija Pravna mreža za varstvo demokracije.
Spomnimo. Na ministrstvo za kulturo smo poslali novinarska vprašanja o tem, kdo je bila avtor zakona, ki je bil med razpravo, do katere je prišlo šele na račun razpisa referenduma, večkrat tarča kritik, nato pa je po odločitvi na referendumu prišlo do odločitve ustavnega sodišča, ki je zadržalo izvajanje treh ključnih členov spornega zakona. Odgovorili so nam takole: “Predlog zakona o RTV Slovenija je pripravilo Ministrstvo za kulturo in ga poslalo v sprejem na Vlado, ki ga je poslala v sprejem Državnemu zboru. Kot je bilo pojasnjeno že v samem vladnem gradivu predloga zakona, pa so bili pri pripravi zakonskih rešitev upoštevani predlogi strokovne javnosti in civilne družbe, ki so bili predstavljeni na novinarski konferenci ob svetovnem dnevu svobode medijev, ki jo je 3. maja 2022 organizirala Pravna mreža za varstvo demokracije.”
Predsednik vlade pravi drugače
“Po drugi strani zakon, o katerem govorimo, ni pisalo ministrstvo za kulturo. Ta zakon je pripravila civilna družba, ki se je vi tako bojite, v tem primeru Pravna mreža za demokracijo,” pa je glede avtorstva zakona o RTVS povedal predsednik vlade Robert Golob. S tem je Golob pritrdil navedbam, ki so se v medijih pojavljale lani, torej da omenjeni zakon snuje nevladna organizacija Pravna mreža za varstvo demokracije.
“Pravna mreža za varstvo demokracije je izjemna skupnost. Pojavila se je v največji temi in se postavila na stran varovanja solidarnosti in demokracije. S svojo neomajnostjo in empatijo so zaščitile marsikoga izmed nas,” so besede, s katerimi v Inštitutu 8. marec opisujejo avtorje novele zakona o RTVS. Čemu so deležni tolikšnega hvalospeva, je več kot jasno, saj je znano, da v času prejšnje vlade niso skoparili s kritikami na račun prejšnje vlade. Pri tem pa jih ni zmotilo niti, da smo bili sredi epidemije.
Če nekateri ne skoparijo s hvalospevi o podobno mislečih, pa definitivno pravna stroka ni skoparila s kritikami na račun spornega zakona o RTVS. “Nobena civilna organizacija ne uresničuje splošnega interesa, uresničuje parcialni interes. Če vse skupaj seštejemo, še vedno ni splošnega interesa. V tem je z vidika občana ali uporabnika te institucije pravzaprav problematika te organiziranosti,” je o noveli zakona o RTV Slovenija, ki obglavlja vodstvo RTVS in prinaša spremembo organizacije programskega sveta, poudaril dr. Gorazd Trpin, upokojeni izredni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Ustavni pravnik dr. Jurij Toplak je v eni izmed oddaj na RTVS opozoril na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Madžarske in še v drugem primeru razsodilo, da pravzaprav ni sprejemljivo, da se zakon sprejema samo zato, da se odstavi, obglavi vodstvo neke institucije.
Že ob samem branju novega zakona o RTVS je pravni strokovnjak dr. Matej Avbelj opozarjal, da je zakon sporen in da če bo ta na referendumu sprejet, ne bo mogel prestati ustavne presoje, ker je protiustaven tako v vsebinskem kot procesnem smislu. V procesnem smislu se je zakon sprejemal po nujnem postopku brez javne razprave, ki je ob tako velikih spremembah zakonodaje nujno potrebna. V vsebinskem smislu pa zakon po besedah Avblja krši načela pravne države, načela demokratičnosti, načelo delitve oblasti, načelo enakopravnosti, pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev in paradoksalno, pravico do svobode izražanja. Med drugim je problematiziral tudi, da omenjeni zakon vodi v odvisnost članov novega sveta RTVS. Večina namreč lahko članu kadar koli zamrzne pravico do glasovanja in pozove upravičenca za njihovo imenovanje, da imenuje nove. V praksi pa to pomeni, da mandat člana v novem svetu ne bo samostojen, ampak bo odvisen od tistih, ki bodo v svetu imeli večino.
V imenu PMVD so nagrado Državljan Evrope 2022 prejele Anuška Podvršič, Barbara Rajgelj, Jasna Zakonjšek, Katarina Bervar Sternad, Maja Cimerman in Nataša Posel (Foto: Twitter)
Potem ko so vodilni na RTVS s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta Petrom Gregorčičem na ustavno sodišče vložili pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS, je marsikoga na levem polu naravnost šokiralo, ko je najvišje sodišče v državi odločilo za zadržanje dela 23. in 24. ter 25. člena novele. Obstajalo je namreč pričakovanje, da jim prav nihče v državi ne more priti na njihovo pot. Pijani so namreč od oblasti in željni popolnega nadzora nad javno RTVS, kjer ne bi bilo več prostora za kritično besedo. Ker pa je vlada vendarle dolžna, da državljane informira o svojem delu, bi bilo nedvomno na mestu, da to opravlja konsistentno. Ne, da enkrat ministrstvo pravi eno, potem pa predsednik vlade nekaj povsem drugega. Odločili smo se, da na ministrstvo za kulturo naslovimo vprašanje, kako komentirajo premierjevo navedbo. Ko odgovor prejmemo, ga objavimo naknadno.
