Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
“Janšo svet ni nikoli zanimal, ga sploh ne razume. Janša je tipičen provincionalen politik, mogoče dovolj dober za Grosuplje, za svoje pripadnike tukaj v Sloveniji, drugače pa on z nobeno idejo še ni prišel, ki bi bila lahko v Evropski uniji opažena, kot ideja nekega državnika majhne države,” pa je le ena grozljivih bedastoč, ki si jo je privoščil “strokovnjak” Ivo Vajgl. Ali Vajgl res ne spremlja kaj se dogaja na slovenskem zunanjepolitičnem parketu, ali pa je popoln ignorant. Dejstvo pa je, da je prav Janševa vlada obnovila diplomatsko sodelovanje z zahodnoevropskimi državami, Izraelom in ZDA, ter da je prvič po mnogih letih, visok ameriški politični predstavnik, stopil na slovenska tla. Janša je Slovenijo vrnil na mednarodni diplomatski parket. Spomnimo se tudi tega, kako je pomagal zgladiti spor med Poljsko in Madžarsko na eni ter zahodnoevropskimi članicami EU na drugi strani, glede finančnega paketa za okrevanje po pandemiji. In prav v času Janševe vlade se je vzpostavila naveza Central 5, ki združuje pet srednjeevropskih držav, vključno z “jedrno” Avstrijo. Njegove miselne koncepte bi kdo utegnil spoznati za alarmantno simptomatiko upadanja umskih sposobnosti, kar v televizijski studio ravno ne sodi.
V oddaji Studio City na Javni RTV, je novinar Marcel Štefančič mlajši gostil “svinčenodobnega” diplomata Iva Vajgla, ki se je v skladu z režimskimi manirami, izvrstno odrezal s svojim blatenjem, njemu neljube vladajoče koalicije Janeza Janše. V oddaji se jima je pridružil tudi nekdanji slovenski diplomat v ZDA Roman Kirn. “Ali Evropa v Sloveniji vidi Madžarsko in Poljsko in kakšne bodo posledice,” je svojo zlo slutnjo že uvodoma nakazal Štefančič, s čimer je dal gledalcem med vrsticami jasno vedeti, da sta Višegrajski državi nekaj nezaželenega, benignega, za “pajdašenje” s takšnimi članicami EU, ki se upirajo “vladavini pravih” pa se pričakuje posledice. In te, kot nakazuje besedovanje Štefančiča, zagotovo bodo.
Voditelj pa je še dejal, da nas je EU vzela pod drobnogled, enako kot Poljsko in Madžarsko. “Ali to pomeni, da v nas že vidi Madžarsko in Poljsko?” je v gledalcih že na začetku skušal vzbuditi določeno čustveno napetost, jih prestrašiti. Kirn je na to odvrnil: “Mislim, da še ne, a smo na tej poti. Stanje, v katerem smo se znašli, in ki bo najbolj očitno to sredo v Bruslju, skozi prihajajočo debato, je seveda stanje, ki se je napovedovalo tekom preteklega leta in se bo po moji oceni tudi stopnjevalo.” Po njegovem prepričanju pa ne gre za to, da bi si to želel dobršen del slovenske javnosti oziroma kdo v Bruslju, ampak zato, ker gre pričakovati, da se bo politika v Sloveniji nadaljevala v smeri nadaljnjega oddaljevanja od “temeljnih evropskih vrednot”. Gre za predvidljivo besedičenje leve opozicije.
Oddaja na Javni RTV, voditelj Marcel Štefančič mlajši. (Foto: rtvslo, posnetek zaslona)
Po mnenju Kirna gre za vprašanje “podvrženosti Slovenije temeljnim vrednotam EU, ki združuje demokratično skupnost držav.” Gre za navadno zavajanje. Bistvo EU ne more biti podrejanje srednjeevropskih članic apetitom “pravih” pod pretvezo, da se skuša zgolj uveljaviti opevano “vladavino prava”, ampak mora temeljiti na enakovrednem, spoštljivem odnosu med trenutno močnejšimi in šibkejšimi evropskimi članicami, predvsem pa se ne more dopuščati, da bi se stranke kot je madžarski Fidesz izrivalo na obrobje evropske politike, zato ker ne želijo pristati na avtoritarno obarvano politično poenotenje oziroma ideološko enoumje, ki je prikrito za parolami progresivizma in zlaganega liberalizma. Kirn si po svoje razlaga tudi “trdnost demokratičnega sistema”, ki naj bi ga unija ob pridružitvi leta 2004, radodarno ponujala novim članicam, da ga “implementirajo”.
Vajgl je Janšo patetično obtožil obračunavanja z mediji, sodstvom, univerzo in ženskami
Kot pravi Kirn, naj bi šlo za “okvir”, ki naj bi ga unija ponujala z namenom “zaščite demokratičnega ustroja lastne družbe”. Seveda gre za “prostovoljno uokvirjenje”, ki pa je primerno sankcionirano, če se mu nekdo ne želi podrediti. Gre za malce prakso, ki pa malce spominja na metode moskovske internacionale in izvažanja raznih kulturnih vzorcev, ki naj bi jih evropski in drugi narodi hvaležno sprejeli, saj gre zgolj za njihovo dobro. Štefančič pa je ob tem spomnil, da se pri nas rado govori, da še nismo Madžarska in Poljska, vendar pa našo državo, skupaj z njima preiskuje, kar je Vajgl komentiral rekoč, da ne gre zgolj za konflikt med slovenskim predsednikom vlade Janšo in mediji, ampak da “se je o Sloveniji pričelo govoriti tedaj, ko so se pričele flagrantne kršitve vladavine prava, na podoben način, kot se je to dogajalo na Madžarskem in potem na Poljskem.”
Gosta oddaje na Javni RTV: jugodiplomat Ivo Vajgl in nekdanji veleposlanik Roman Kirn. (Foto: rtvslo, posnetek zaslona)
To naj bi se po njegovem prepričanju pričelo z napadom na podsisteme, na pravosodje, univerze, na ženske, “danes je 8. marec. Vračanje teh družb v čase, za katere smo mislili, da so neponovljivi,” je že uvodoma natrosil kup neresnic. Seveda je razumljivo, da za njega in njegove tovariše, neodvisno pravosodje videti tako, da se lahko nadležnega vodjo nezaželene politične opcije po potrebi zapre tik pred parlamentarnimi volitvami in naknadno oprosti na Ustavnem sodišču ter da je funkcija ustavnega sodnika vsemogočna, ustavni sodniki pa bogovi, ki lahko delajo ali ne delajo, in ki jim nihče ne more gledati pod prste, kako vestno opravljajo svoje poslanstvo. Zanje nezaupnica ne obstaja. Tu gre navesti še v nebo vpijoče primere krivosodja, kot je bilo tisto v primeru umora, krivično pripisanega Milku Noviču.
Vajgl je mojster manipuliranja s strahom
Vajgl se prav tako boji, da bi vlada omejila “proizvajanje” ideološko profiliranega in težko zaposljivega družboslovnega kadra ter nudila več mest za naravoslovje, kar je nujno za bolj digitalizirano družbo prihodnosti, in kar lahko tudi ustvarja dodano vrednost. S tem bi tranzicijska levica seveda izgubila potencialen kader, ki ga je možno še naprej nameščati v sebi uslužnih medijih, na univerzah, v kriptolevičarskih strankah – nevladnih organizacijah in vseh ostalih podpornih sistemih, ki jo ohranjajo pri življenju, predvsem pa na oblasti in pri proračunskem koritu. Izjava o ženskah in “tistih časih” pa je vsebinsko povsem izpraznjeno besedičenje in cenena manipulacija, katere namen je nekritične gledalce navdajati s strahom.
Oddaja Studio City na Javni RTV, gost Roman Kirn. (Foto: rtvslo, posnetek zaslona)
Kot je še dejal naj bi bila za težo “te problematike” kriva prav aktualna vlada in premier. “Mediji so zgolj zrcalna slika nekega problema,” je ob tem še zatrdil jugodiplomat. S tem se je dejansko mogoče strinjati. Mediji, zlasti osrednji, so del problema nikdar izvedene lustracije in zrcalijo zatohlo, postano podobo patološkega stanja v slovenski družbi ter delu politike, ki ga ni nikdar prevetrila spomladanska odjuga, ob uradnem koncu bivšega sistema. Gre za zatečeno, fosilno enoumje, ki ni bilo nikdar končano. Štefančiča pa je v nadaljevanju zanimalo, kaj to pomeni za slovensko predsedovanje EU. Kirn je ob tem izpostavil “demokratični deficit”, ki naj bi ga Slovenija prinašala v samo predsedovanje. Kot kaže, Kirn resnih tujih virov ne spremlja. Economistov demokratični indeks namreč raste, ko vlado vodi Janša, in pade, ko krmilo prevzamejo leve politične opcije.
V času Janševih vlad smo beležili rast indeksa demokracije, v času levih pa padec
Ta je kotiral najvišje v času prve Janševe vlade, z vlado Alenke Bratušek pa strmoglavil ter se ponovno vzpel v času druge Janševe vlade. Dotaknil se je dna v obdobju vlad Mira Cerarja in Marjana Šarca ter se ponovno odrinil od tal, ko je krmilo države znova prevzel Janša. Ob tem gre sklepati, da Kirn dejanskega stanja demokracije ne pozna ali pa namerno zavaja javnost. Njegovo izjavo je mogoče pripisati tudi “pasji” zvestobi tranzicijski levici, ki jo brani z “vsemi štirimi”. Štefančič je ob tem še dejal, da tuji mediji “v nekem smislu intonirajo nivo našega predsedovanja. “Prepirljivega šefa vlade, ki ima poleg tega nezdrav odnos do krivičnih medijev, Evropska unija sredi koronakrize ne potrebuje” pravi dunajski die Presse, ki je Janšo mimogrede razglasil za slovenskega pacienta in srditega človeka iz Ljubljane,” je v nadaljevanju povzel enega izmed zavajajočih zapisov nekaterih tujih medijev, ki v zadnjem času pristransko poročali o našem premierju.
V tokratnem Studiu City sta bila gosta jugodiplomat Ivo Vajgl in nekdanji veleposlanik Roman Kirn. (Foto: rtvslo, posnetek zaslona)
V njih je bila zaznana retorika, ki jo opažamo pri slovenskih, levo profiliranih novinarjih in nevladnih družbenih aktivistih. Ob tem je Vajgl pripomnil: “Nikoli se še ni zgodilo, da bi država, ki bo predsedovala, začela svoje predsedovanje s škandalom, ki je bil splošno razpoznaven škandal.” Ob tem ni jasno kaj naj bi bil po Vajglovem mnenju “splošno razpoznaven škandal. Morda s tem misli na medijsko histerijo, ki naj bi jo v tujino izvažal prav propadli politik Gregor Golobič, eden največjih stricev iz podzemlja tranzicijske politike in ljubljenec zadnjega partijskega šefa Milana Kučana.
Celotna EU naj bi se ukvarjala z nami? Iskreno vprašanje: kako dobro povprečen Slovenec pozna notranjepolitično situacijo Litve ali Portugalske ter njune odnose z EU?
Seveda, da bodo ta “škandal” opazili nekateri tujci, a potrebno si je naliti čistega vina: diplomati in resni politiki, ki jih dejansko zanima stanje demokracije v Sloveniji, to preverjajo, pa ne le skozi, kot kaže, naročene pristranske objave medijev, ampak se poslužujejo tudi drugih, bolj verodostojnih virov informacij. Evropska unija ima svoje izpostave tudi pri nas in ves čas budno spremlja politično dogajanje. Glede običajnih državljanov pa: koliko Slovencev dejansko ve, kdo trenutno predseduje Svetu EU? In koliko Slovencev dejansko ve, kakšna je notranjepolitična situacija v Litvi, v Luksemburgu ali pa na Portugalskem? Skoraj nihče. In tudi v bruseljskem parlamentu obstajajo mnogo bolj pomembne teme, kot so v tujino eksportirani strahovi tranzicijske levice, ki naj bi dobili svoje zvočnike v podobi nekaterih javnih občil. Evropska politika se vrti zlasti okoli reševanja ekonomske in zdravstvene krize, migrantske problematike ter številnih drugih perečih tem.
Oddaja Studio City, na Javni RTV, voditelj Marcel Štefančič mlajši. (Foto: rtvslo, posnetek zaslona)
Se Slovenci vznemirjajo, ko se v kakšnem nemškem mediju znajde kritičen, morda celo pristranski zapis o notranjepolitični situaciji na Češkem ali v Estoniji? Menda, da ne. “In bojim se, da je s tem na predsedovanje padla takšna senca, da jo bo spremljala ves čas predsedovanja,” je še naprej natolceval Vajgl ter gledalcem vlival svoj absurdni strah, ki z resničnostjo nima kakšne posebne veze. V resnici se Vajgl na smrt boji tega, da bi bilo predsedovanje Janševe vlade uspešno, ker bi volivci na prihodnjih parlamentarnih volitvah, utegnili znova pokazati, da levica ni njihova intimna opcija. Poleg tega pa je Vajgl, svoje strahove v nadaljevanju, pravzaprav ovrgel kar sam: “Naj rečem neko besedo o predsedovanju kot takem: kolega je rekel, da je nevarnost, da bo predsedovanje tehnično. V resnici ne more biti kako drugače kot tehnično.”
Ves tuj medijski pomp okoli Slovenije, je zgolj za notranjepolitično rabo tranzicijske politike
“Pred kratkim so Hrvatje zaključili svoj semester predsedovanja, danes pa se nihče več ne spomni, o čem je bilo govora. In na splošno se med temi 60-timi predsedovanji, ki sem jih naštel, ne spomnim nobenega, v katerem bi se nekaj zgodilo. To je dogodek za notranjo rabo.” Tudi ves navidezni pomp okoli Slovenije v tujih medijih in Bruslju, je zgolj “dogodek za notranjo rabo”, seveda levice. Obenem je Vajgl še potrdil, da gre za dogodek, ki se ga levica tako boji in s katerim naj bi se zgolj discipliniralo ljudi, okrepila aktualna vlada ter ji dal bolj proste roke, da razpolaga z ogromnimi finančnimi sredstvi, ki so na voljo ter da razmesti svoje kadre povsod, kjer je to le mogoče, pred tem pa uniči “neodvisen tisk”. Vajgla je potemtakem tudi strah za finančna sredstva, ki jih je Janša izpogajal v Bruslju, obenem pa trepeta še pred nečem, kar je doslej naredila še vsaka dosedanja vlada: na številne položaje nastavila ljudi, s katerimi je potem lahko uspešno sodelovala. Slovenski “tisk” je vsekakor “neodvisen” le v skladu z Vajglovimi “nepristranskimi” režimskimi standardi.
Vir: The Economist
Janša je Slovenijo vrnil na svetovni diplomatski parket
In prav v času Janševe vlade se je vzpostavila naveza Central 5, ki združuje pet srednjeevropskih držav, vključno z “jedrno” Avstrijo. Vajgl je obenem tudi prepričan, da je Janševa namera škodovati EU takšni kot je, saj si jo predstavlja drugače. Kirn pa je izjavil, da bo posledica Janševega ravnanja, naša osamitev znotraj EU, kar je z ozirom na to, kar smo povedali – da je prav Janša, Slovenijo vrnil na mednarodni diplomatski parket, čista blamaža nekdanjega veleposlanika. Za konec pa je Štefančiča še zanimalo ali bo imela Slovenija v obličju nove Bidnove administracije z ZDA odnose okrepila ali oslabila, na kar je Kirn odvrnil, “da je bila “zlata priložnost” zapravljena, in da se boji dveh posledic: da bomo sedaj, v zameno za višjo raven odnosov z ZDA, dajali Ameriki več poslov kot bi sicer.”
Foto: Vlada RS
Vajgl pa je ob tem prestrašen pristavil, da bomo sedaj od ZDA “kupovali orožje”. Kirn pa je še dejal, da bi pretesni odnosi med Slovenijo in ZDA lahko škodili skupni evropski politiki. O kakšni “zlati priložnosti” je govoril Kirn seveda ni jasno. Je pa ta besedna zveza morda sorodna tisti, malce bolj literarno-umetniški – “zlati časi” in tako bolj spada v kakšen televizijski program s kulturno tematiko. Bizaren je tudi strah pred tem, da bi Slovenija “preveč” poslovala z ZDA, medtem ko se neka normalna, tržno naravnana gospodarstva trudijo za krepitev gospodarskih vezi in trgovine. Kot da bi poslušali kakšnega venezuelskega centralnega planerja ali pa uniformiranca iz ožjega kroga Kim Jong Una. Vajgla pa je strah, da bi Slovenija kupila kakšen kos orožja “preveč”, kar bi bila z ozirom na tehnično podhranjenost Slovenske vojske res prava katastrofa, kot to razumejo samo še v stranki Levica in SD. To, da Slovenija vojaško ne more v neskončnost računati na zaveznice, in da potrebujemo funkcionalno vojsko, pa Vajgla ne briga. Prav tako mu ni mar za to, da je vojska s svojo mehanizacijo koristna tudi v mirnih časih, v primeru naravnih nesreč itd.
