V naselju Rožna dolina se obeta nova ekološka bomba. Na nas so se obrnili prebivalci tega naselja, da javnost opozorijo na okolju nevarna projekta gradbenega podjetja MM SVTK d.o.o. Blaža Miklavčiča in Mijaks Rožna dolina Mihe Jarca. Peticijo proti takšnim gradnjam je podpisalo 1420 odraslih prebivalcev iz Rožne doline. To predstavlja kar devetdeset odstotkov vseh prebivalcev, so nam zaupali v iniciativi. Očitno pa imata lastnika odlične zveze z krogom ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Na Ministrstvu za okolje in prostor sprejemajo škodljive in nevarne odločitve za prebivalce Rožne doline ne glede na menjavo oblasti, saj naj bi imela Jarc in Miklavčič močan vpliv na nižje uradnike na omenjenem ministrstvu. V članku boste videli ekskluzivne posnetke iz terena, da se lahko na lastne oči prepričate, de gre za še za enega izmed okoljsko spornih projektov elite levega gospodarskega omrežja.
Mijaks Rožna dolina d.o.o. namerava v centru Rožne doline zgraditi dva sedemnajst metrov visoka bloka s štiriindvajsetimi stanovanji s podzemnimi garažami v dveh nivojih, MM SVTK d.o.o. pa na področju Habjanovega bajerja sedem štirinajst metrskih visokih blokov s šestinpetdesetimi stanovanji. Za to bi napravili gradbeno jamo praktično na celotni površini Habjanovega bajerja – gre za devet tisoč kvadratnih metrov, kamor bi zabili zagatne stene v globini 12 metrov in obodne dolžine 445 metrov. Takšne izjemno obsežne gradbene projekte namerava podjetje izvajati na občutljivem in zaščitenem terenu (širše vodovarstveno območje – ŠVVO), kjer ni na voljo nobenih natančnih sistematičnih geoloških, geomehanskih in hidrogeoloških študij. Civilna iniciativa Rožne doline se bori proti okoljsko hudo obremenilnim projektom že štiri leta.
Dejstvo je, da Rožna dolina leži na širšem vodovarstvenem območju (ŠVVO), za katerega veljajo določene omejitve za gradnjo pod nivojem tal. Te omejitve jasno in nedvoumno določa sedmi člen tretjega odstavka Zakona o vodah in Uredba o VVO za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja. A ne glede na vse in napisane zakone, so tako na Upravni enoti Vič kot Ministrstvu za okolje izdali letos sporna gradbena dovoljenja za še eno uničevanje pitne vode v Ljubljani.
So zakoni zato, da se kršijo?
Zakon o vodah opredeljuje kot podzemno vodo vsa vodo pod površino tal. To je tisa voda, ki se v Rožni dolini nahaja v visečih vodonosnikih (na globini 2,6 do 2,9 metra in od 5,5 metra do 7,1 metra) in v spodnjem vodonosniku ( na globini od osemnajst metrov dalje). Ker je Upravna enota Vič izdala gradbeno dovoljenje brez ustreznega vpogleda in poznavanja te problematike, so v Civilni iniciativi Rožna dolina preko odvetnika vložili pritožbo za Mijaks Rožna dolina d.o.o. za gradnjo v centru Rožne doline ter MM SVTK d.o.o. zaradi njihove gradnje na Habjanovem bajerju.
Zaradi pritožbe prebivalcev Rožne doline v Ljubljani je Ministrstvo za okolje določilo izvedenca hidrogeološke stroke iz Univerze v Ljubljani za izdelavo izvedeniškega mnenja za obe lokaciji predvideni za gradnjo blokov sredi Rožne doline, prof. Mihaela Brenčiča. To se je dogajalo v mesecu februarju v zadnjih dneh vlade Marjana Šarca. Težave civilne iniciative pa že sežejo v leto 2016 v čas Cerarjeve vlade, ko se je pričel sporni projekt obeh družb.
V preteklosti smo poročali o sporni gradnji kanala C0 v Ljubljani. V času Jankovićeve vladavine se je izvedlo mnogo spornih gradbenih projektov, a vsi so se končali brez pravičnega epiloga. Enaka zgodba se sedaj dogaja v Rožni dolini. Razočarani prebivalci tega ljubljanskega naselja se sprašujejo, zakaj sploh imamo v Sloveniji zapisane zakone, če jih lahko elita s pomočjo vplivnih političnih prijateljev vedno krši. Navajajo, da je izvedenec dalje trdil, da je namen varovanja podzemne vode s strani teh pravnih aktov le varovanje podzemne vode v spodnjem regionalnem vodonosniku.
Meritve podtalne vode bi se morale izvajati dvakrat mesečno v obdobju dveh let, a to za prvorazredne ne velja
S tem se nikakor ne strinjajo. Omenjeni zakon in in Uredba jasno navajata, da je podzemna voda; vsa voda pod površino tal v zasičenem območju in v neposrednem stiku s tlemi ali podtaljem. Zato je potrebno varovati celotno vodno telo vodonosnika, to pa pomeni vso podzemno vodo v visečem kot v regionalnem vodonosniku.
Viseča voda je po zakonu enakovreden del vodnega telesa, saj ima svojo vlogo v ohranjanju vodnega ravnovesja in pri posegih, ki segajo v ta viseči vodonosnik, lahko pride do tudi pretakanja onesnaževal v spodnji vodonosnik, ki je rezervoar pitne vode za Ljubljano. Kar pomeni, da bomo za to, da bodo posamezni investitorji nesramno bogateli, Ljubljančani morda pili onesnaženo vodo.
Zaradi posegov v zemljo v obeh spornih gradbenih projektih, kot je gradnja podzemnih garaž ali kleti globine več kot dva mesta lahko pride na območju Rožne doline zaradi premika podzemne vode v gradbeno jamo do 1) posedanja okoliških stavb, nastanka razpok na hišah in zaradi pronicanja onesnažene vode iz zgornjih v spodnji vodonosnik in s tem do onesnaženja pitne vode. Prav zaradi tega Uredba o šVVO navaja, da je objekte na šVVO treba graditi nad srednjo gladino podzemne vode. Meritve se morajo izvajati 2 x mesečno v obdobju 2 let. Dodatno pa 17. člen OPPN za center Rožne doline pa zahteva, da je “izkope, objekte ali naprave v širšem vodovarstvenem območju treba graditi vsaj 2 m nad srednjo gladino podzemne vode, povprečje zadnjih 10 let”.
Zgroženi prebivalci Rožne doline opozarjajo na zakonodajo, institucije ostajajo gluhe
Zgroženi prebivalci ob tem opozarjajo, da bi morala po Zakonu o vodah na tako občutljivem območju kot je Rožna dolina ter še nekateri drugi predeli Ljubljane, pred morebitno gradnjo podzemnih garaž bodisi Agencija Republike za okolje, JP Voka Snaga, ali investitor projekta sam redno izvajati meritve gladine podzemne vode dvakrat mesečno dve zaporedni leti oziroma v centru Rožne doline deset zaporednih let, kot zahteva OPPN. To je edina možnost, da bi natančno ugotovili, kaj se dogaja z nihanjem podzemnih voda v sušnih in deževnih obdobjih.
S tem bi lahko preprečili katastrofalne posledica za okoliške hiše. Sporna projekta bosta tako zelo verjetno povzročila posedanja in razpoke na hišah in ogrožala pitne vode za Ljubljano in širšo okolico. Na omenjenih območjih namreč ni bilo opravljene niti ene zvezne meritve, ki jih za to območje zahteva zakon, le enkratna meritev v sušnem obdobju leta!
Izvedenec hidrogeološke stroke profesor Brenčič je ugotovil, da je bila projektna dokumentacije MM SVTK d.o.o. za projekt za Habjanov bajer nekonstitentna in nenatačna v smislu interpretacije porazdelitve podzemne vode in pripadajočih tlačnih višin v projektu in da je bil tudi izračun transmisivnosti vodonosnika napačen. Poleg tega je po mnenju Brenčiča je projektant upošteval le najoptimalnejše pogoje, ko je sušno obdobje in se tlačna višina podzemnih voda nahaja pod predvidenim izkopom kleti. Velika napaka je tudi, da je odmik med robom obodnih sten objekta in zagatnicami le 1,2 metra. V ta prostor lahko zateka podzemna voda iz okolice, posledično pa lahko pride do posedanja tal in razpok na hišah. V katerih živijo tudi družine z majhnimi otroci.
Kanal Co. (Foto: Twitter)
Gre za okoljsko afero
Projektna dokumentacija je za tako obsežen in naravo spreminjajoč projekt kot je gradnja na Habjanovem bajerju je torej po izvedenčevem mnenju polna nedoslednosti, napačnih izračunov in tudi zavajanj. Zato so prebivalci močno zaskrbljeni in razočarani nad investitorji kot tudi mestno in državno oblastjo. V projektni dokumentaciji objekta s šest metrov globoko gradbeno jamo in zabijanjem zagatnic dvanajst metrov globoko površine več kot devet tisoč kvadratnih metrov za namen podzemnih garaž je torej po mnenju izvedenca hidrogeološke stroke veliko nedoslednosti, napačnih in zavajajočih izračunov.
Pri gradnji tako globoke gradbene jame, ki preseka viseči vodonosnik, lahko pride do precejanja te onesnažene vode v spodnji, regionalni vodonosnik s pitno vodo in povzroči onesnaženje le-taga. Ob tem je izvedenec na obravnavi na UE Vič dejal, da se to verjetno ne bo zgodilo v Rožni dolini, ampak nižje na Ljubljanskem barju. Le-to pa spada med naravne zaščitene znamenitosti. To pomeni, da bodo Ljubljančani ali verjetneje okoliški prebivalci pili onesnaženo vodo, zato da bosta gospoda Miklavčič in Jarc še dodatno obogatela. In to jima je omogočila mestna oblast z županom Jankovićem na čelu in ob pomoči podžupana in glavnega urbanista na ljubljanskem Magistratu, profesorja Janeza Koželja.
Prebivalci Rožne doline neprestano poudarjajo, da niso proti gradnjam, ne dovolijo pa, da se s takšnimi megalomanskimi projekti kršijo zakoni, da se poveča poplavna nevarnost in tveganje za poškodbe hiš in se njihov življenjski prostor spreminja do neprepoznavnosti ter da se zaradi pohlepa posameznikov po dobičku ogroža pitna voda, ki bi jim morala biti zagotovljena.
Luka Perš
