17.7 C
Ljubljana
torek, 23 julija, 2024

Šokantno! Prve kadrovske poteze Golobove vlade kažejo ne samo na obrat na stran Moskve, ampak tudi na zelo verjeten scenarij izstopa Slovenije iz zveze Nato

Piše: Tomaž S. Medved

Med včeraj navedenimi imenovanji za državne sekretarje smo, sicer čisto mimogrede, navedli tudi novega državnega sekretarja za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade Andreja Benedejčiča. V Golobovem kabinetu bo tako opravljal nalogo, ki jo je Damir Črnčec opravljal v kabinetu Marjana Šarca v času, ko je bil slednji predsednik vlade. A to še zdaleč ni vse…

Sedaj Šarec kot novi obrambni minister javno razlaga, kako se bo Slovenska vojska spet vrnila h konceptu teritorialne obrambe in celo gverile, kar je stališče, ki je verjetno všeč Levici in ostalim »čegevarovcem«. In verjetno temu populističnemu stališču glasno ploska tudi slabo poučena javnost, češ ne bo nam treba več zapravljati za težko orožje, s konceptom TO pa bomo varni tako kot leta 1991, ko je tedanja TO ustavila agresijo JLA, ki je bila celo četrta najmočnejša evropska vojska. No, Šarec je na predstavitvi na seji parlamentarnega odbora za obrambo vseeno zatrjeval, da Slovenija ostaja članica Nata, kar pa je dejansko zelo negotova obljuba in obstaja možnost, da bo v prej kot v mesecu dni svoje mnenje radikalno spremenil. Ali povedano drugače: delal bo to, kar mu bo na uho prišepnil Črnčec. In če bo slednji dal »befel«, da je treba iti iz Nata, bo Šarec tako tudi javno govoril.

Slovenija junaška, sovjetska bodeš ti…

Glede na to, kako radikalno se je nova vlada lotila svojih poslov in tako rekoč na vrat na nos začela izvajati revolucijo, kaže vsaj nekaj primerov. Najprej tako rekoč brutalen nastop predsednice DZ, ki je opozicijske poslance, vsaj tiste iz SDS, osupnil, vendar je bilo podobnih primerov obračunavanja v hramu demokracije že precej. Bilo je opazno, da je bil ob »esesovskem« nastopu blondinke v črnem celo premier Robert Golob v hudi zadregi.

 

A če se v naši državi napoveduje tako rekoč velik val represije proti drugače mislečim, pa je notranje ministrstvo pod vodstvom nove ministrice Tatjane Bobnar že začelo deliti »odpustke« vsem tistim, ki so v času prejšnje vlade organizirali (neprijavljene) proteste, od katerih so bili številni tudi nasilni in so terjali ogromne stroške. MNZ je že začelo umikati tožbe, stroške pa bomo očitno poravnali kar davkoplačevalci sami. A v primeru, da bi katera od opozicijskih skupin sprožila kakšen shod, bo praksa verjetno zelo drugačna.

 

Vendar pa bo med kadrovskimi potezami vlade zagotovo ena najbolj usodna prav z imenovanji novih državnih sekretarjev, ki bodo neposredni svetovalci novega premierja. Že zelo kmalu po volitvah so namreč tuji mediji ob komentarju volitev v Sloveniji povsem pravilno ugotovili, da se čas velikih junaštev Slovenije v prizadevanjih za podporo napadeni Ukrajini končuje, saj na oblast prihaja povsem prokremeljsko usmerjena opcija. In bodimo iskreni, tudi nova zunanja ministrica Tanja Fajon se je ves čas predvolilne kampanje gladko sprenevedala glede Putinove agresije na Ukrajino, češ za konflikt sta vedno potrebna dva.

 

Putinov slovenski agent na sedežu Nata?

Toda imenovanje Benedejčiča v Golobov kabinet spet odpira Pandorino skrinjico iz leta 2014. Tako rekoč tik pred inavguracijo Cerarjeve vlade (ta je prisegla 18. septembra 2014) je namreč prišlo do vohunske afere na sedežu Nata v Bruslju, saj so se pokazali sumi, da je tedanji slovenski veleposlanik pri Natu Andrej Benedejčič v resnici delal za Moskvo. In pazite, to je bilo že po začetku ruskih vojaških operacij na Krimu ter na vzhodu Ukrajine, potem ko so protestniki tako rekoč iz države izgnali tedanjega ukrajinskega predsednika, prorusko usmerjenega Viktorja Janukoviča. Ko so v Kremlju ugotovili, da Ukrajina ne bo plesala, kot bodo oni žvižgali, je seveda sledila huda kazen z osvajanji ukrajinskih ozemelj. Šele z letošnjo odkrito agresijo ruske vojske na Ukrajino pa je zaslepljeni Zahod vendarle nekako spregledal Putinovo resnično naravo, a to seveda ni odvrnilo nekaterih znanih javnih osebnosti, da so rusko agresijo odkrito podprli in jo opravičevali, češ da (zahodni) mediji o dogajanju v Ukrajini lažejo, tako kot so nam lagali o covid19. In verjetno so lagali tudi o agresiji JLA leta 1991, saj te agresije po tej logiki ni bilo, ker je armada postopala zakonito, slovenski gverilci pa so jo zahrbtno napadli.

Andrej Benedejčič (levo) se je znašel pod »preverko« pred osmimi leti, ko je bil slovenski veleposlanik v zvezi Nato in ga je moral tedanji zunanji minister Karl Erjavec večkrat reševati. Po novem pa je Benedejčič državni sekretar v Golobovem kabinetu. (foto: STA)

In kaj se je dogajalo septembra 2014? Na podlagi članka v Reporterju je tedanji zunanji minister Karl Erjavec poklical Benedejčiča na zagovor v Ljubljano, kjer pa naj bi oba »ugotovila«, da zoper Benedejčiča ni nobenih preiskav zaradi vohunjenja in gre kakor za slabonamerne govorice. Erjavec, ki je kot zunanji minister zelo rad obiskoval Moskvo, se je nato pred javnostjo izmotaval, da je samo preverjal, ali je kaj od tega res. Vendar je Požareport nato objavil nekoliko drugačno zgodbo: Erjavec je moral tajno (!) priti na sedež Nata v Bruslju, Natovi agenti pa tajno v Ljubljano. Natovi agenti za varovanje tajnih podatkov naj bi obiskali slovenski Urad za varovanje tajnih podatkov. »Uradniki (agenti) Nata so želeli pridobiti čim več informacij o veleposlaniku Benedejčiču, menda “vse, kar je mogoče,” saj naj bi ga številne vzhodne države in članice zveze Nato “osumile”, da zaradi svojih “rusofilskih izpadov” ne zastopa idej in ciljev zahodnega Zavezništva,« je tedaj poročal Požareport. Predstavniki slovenskega urada so nato odkorakali na zgradbo zunanjega ministrstva ter na sedež Sove in OVS MORS, saj jih je zanimalo, ali je bila res sprožena kakšna preiskava proti Benedejčiču, ali obstajajo kakšni varnostni zadržki in podobno. »Omenjene službe so sporočile, da varnostnih zadržkov pri Benedejčiču ni, če pa ima Nato drugačne informacije ali dokaze, naj jih predloži, da se lahko ponovno sproži postopek varnostnega preverjanja slovenskega diplomata. Uradniki Nata so potem odšli, brez pravih odgovorov, na ministrstvu za zunanje zadeve pa je seveda završalo,« je tedaj poročal Bojan Požar. Vse to naj bi se zgodilo že konec avgusta 2014, nekaj dni kasneje pa je zadeva prišla v javnost.

Erjavec je po skrivnostnem obisku agentov takoj odpotoval na sedež Nata in to nenajavljen in še ob zelo pozni uri, kar je presenetilo tam zaposlene in govorice so se hitro razširile. In pričakovano so mainstream mediji afero, ki je – po Erjavčevem prepričanju – »ni bilo«, takoj pokrili s članki, da je šlo za zlonamerne poskuse diskreditacije odličnega poklicnega diplomata, ki je zelo lojalen tako Sloveniji kot atlantskemu zavezništvu. Vseeno pa naj bi Erjavec Benedejčiča, ki je bil pred prihodom na zvezo Nato slovenski veleposlanik v Moskvi, večkrat opozoril, naj se ne obnaša tako odkrito rusofilsko. »Andrej Benedejčič naj bi bil res deležen številnih očitkov posameznih držav in diplomatov, da je preveč proruski. Zdaj se je tudi izkazalo, da na sestankih zveze Nato, kjer je pač lahko prisoten, večkrat govori kar rusko in se menda “norčuje” iz baltskih držav in Poljske, vse to pa se v času rusko-ukrajinske krize še bolj zaostruje. Rusko pa naj bi na konferencah (svetih) Nato-Rusija govoril zato, ker je ruščina eden od uradnih jezikov.« Tako Požareport. Medtem ko se je Erjavec še naprej slepomišil, da ni nič narobe.

Novi obrambni minister Marjan Šarec za zdaj zagovarja članstvo Slovenije v Natu in s tem jezi Luko Meseca. Vendar se lahko zadeve že v kratkem spremenijo. Zveza Nato bo namreč težko sprejela napovedane koncepte preoblikovanja Slovenske vojske. (foto: STA / Nebojša Tejić)

Referendum o izstopu iz Nata je samo še vprašanje časa

Očitno bodo kar držala ugibanja o tem, da je referendum o izstopu Slovenije iz zveze Nato samo še vprašanje časa, saj nas – to je treba priznati – nanj počasi pripravljajo. V koaliciji je namreč Levica, ki je izrazito proti Natu, pa tudi drugi dve stranki v koaliciji nista naklonjeni severnoatlantskemu zavezništvu, češ Slovenija se tudi v tem nemirnem času ne sme izogibati političnemu in gospodarskemu sodelovanju z Rusijo. Da v Sloveniji »inženiring človeških duš« odlično deluje in da lahko radikalna levica s tem zmaga na vsakem referendumu, je jasno vsaj od tistega bizarnega referenduma o vodah naprej. Ker se je začela tudi sezona neurij s točo, se bo tudi okrepila propaganda, da je to del maščevanja Natovih sil, ki naj bi nad Slovenijo »ustvarjale vreme«, kar je še vedno zelo priljubljena teorija zarote. O tem, da slovenska javnost zelo hitro pade na finto raznih cenenih »argumentov«, kako bomo s konceptom TO veliko bolj varni, pa še zapravljati ne bo treba, sploh ne govorimo.

Je pa tu seveda še en argument – propagandni aparat nove vlade, ki ima za seboj 90 odstotkov vseh medijev v državi, bo javnost očitno dobro prepariral s tezo, da moramo Slovenci gledati na lastno varnost in zato ne bi smeli sodelovati v morebitni pomoči Ukrajini. Torej, samo tiste države, ki bodo v dobrih odnosih z Rusijo, bodo imele poceni plin, nafto in celo živila – če seveda verjamete. Ampak, kot nas učijo izkušnje slovenske tranzicije, ljudstvo vse verjame, samo na pravi način je treba to povedati. Tako se zadnje čase po družbenih omrežjih širi tudi hud bes nekaterih kakor desno usmerjenih posameznikov proti sedaj že nekdanji vladi, češ zakaj se niste zgledovali po Srbiji, kjer je predsednik Aleksander Vučić na račun dobrih odnosov z Rusijo svoji državi priboril precej nižje cene energentov kot jih imamo v Sloveniji? Tako to deluje…

In članstvo v EU? Dokler bodo na voljo evropska sredstva, ki jih je Sloveniji priborila prejšnja vlada, t. i. sloxit ne bo prišel v poštev, saj nevladne organizacije potrebujejo (tudi evropski) denar. Ko sredstev ne bo več, se bo tudi javnomnenjski trend hitro obrnil…

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine