10 C
Ljubljana
nedelja, 18 aprila, 2021

Slovenski turizem po koncu epidemije Covid 19

Čas pandemije COVID 19 neuradno in še bolj, ko je uradno nastopila, je bil zelo neugoden. Krizni trenutki, povezani z upadom povpraševanja po izdelkih in storitvah, pravzaprav ni nikoli primeren, še manj zaželjen, čeprav včasih pričakovan ali napovedljiv.

 

In kakšno stanje se je iz tega »izoblikovalo«?

V turizmu včasih kakšna nepričakovana vremenska situacija obrne veliko stvari na glavo, da se ne dajo v trenutku ne morejo  postaviti v prvotno stanje. Koronavirus pandemija ni ustavila določene  gospodarske in turistične tokove, ampak jih je nasilno prekinila, nekatere tako rekoč uničila ali vsaj onemogočila za lep čas. Slovenija v tem ni izjema, ne glede kako in koliko je odvisna in povezana s tem. Posebej je prizadeto turistično gospodarstvo,  posebej tam, kjer je to nosilna panoga, ki pa še dodatno veže okoliško drobno in srednje gospodarstvo na sebe. In seveda ljudi, usode, razvoj krajev, okolja. Naenkrat ni bilo več tako. Zaprli so vrata zdravilišč, term, zimski  turistično rekreativni centri, odpadle spremljevalne prireditve, ogled znamenitosti. Učinek domine. Meni posebej blizu zimskošportni rekreacijski in zeleni del gorskega turizma  in mestno turistično prireditveni  turizem kažeta zelo klavrno podobo.

Mestom in krajem, ki so vezani na prireditve, festivale in ostale ponudbe turistom in ostalim gostom, lahko prinese luknjo v realizaciji ali izgubo pričakovanega med 25 do 80 odstotkov po najbolj pesimistični različici. Podobno je z gorskim turizmom, povezanim z velikimi centri, ki imajo ogromno število gostov samo določen del leta. S poletnim zelenim delom sezone  se tega ne da »zakrpati«. Izpad zimskega dela do 30 odstotkov, čas mirovanja dodatnih 15% in čas morebitnega in čimprejšnjega zagona (optimistična varianta 1.6.2020), pa skoraj razpolovi realizacijo.  

Kako pognati kolesje v turizmu,  ki se je ustavilo oziroma ne gre naprej?

Ravno iz  te potrebe in nuje po uskladitvi, se je v ponedeljek slovenski gospodarski minister Zdravko Počivalšek udeležil videokonference gospodarskih ministrov glede oblikovanja skupnih koronastandardov  za čas po razglasitvi konca pandemije. Standardi, ki bodo omogočali, da se ljudje, odjemalci turističnih storitev, ne bodo bali iti na dopust, še manj pa, da ne bi bili slučajno deležni  diskriminacije na podlagi potnega lista. Z eno besedo, vzpostaviti most zaupanja  med državami in ljudmi.

Ne smemo se slepiti, da bodo težave izginile isti trenutek z razglasitvijo konca pandemije. Ta bo še kako prisotna v razmišljanju ljudi in tudi gospodarstvenikov. Za vse to je potreben paket ukrepov, ki vključuje pripravljene koronastandarde, na podlagi kateri se bo izdelal  tretji slovenski protikoronski krizni paket, ki bo osredotočen na turizem. Slovenski turizem je 70 odstotkov odvisen od tujih gostov. V Sloveniji predstavlja turizem dobrih 12% bruto domačega proizvoda, 40 % vseh izvoznih storitev in slabih 13 % vseh zaposlitev. Ne glede na to, da pri nas ni prevladujoč množični turizem kot  v Grčiji in na Hrvaškem, kjer turizem daje  20 %  BDP,  pa je kljub temu zelo na mestu ideja o celoletnemu turizmu ali 365 dnevnemu turizmu (kar avtor tega zapisa že lep čas zagovarja), s čim manj prisotnimi nihanji. Ob jasni in dosti lažji zaposlovalni in kadrovski politiki. Evropska komisija, kot neka evropska »Vlada,«  mora dati nedvoumno podporo sektorju turizma. Kot je omenil minister  Zdravko Počivalšek, EIB (Evropska Investicijska banka)  bo pomagala vsem gospodarstvom, seveda tudi turizmu preko izdaje koronaobveznic. Samo da ne bo trajalo predolgo, samo usklajevanje  namreč.

Kako prispevamo mi sami k spremembam?

Za premik kolesja ali kompletnega voza, ki sliši na ime Turizem, je poleg vseh morebitnih shem najbolj odločujoči dejavnik človek. Pričakovanja  in miselnost ne smejo  biti isti trenutek pod imperativom čim prej  spraviti noter vsega zamujenega. Prenapetost in  cenovna agresivnost sta cokla zagonu še bolj pričakovanemu okrevanju. Koristen je lahko turistični »patriotizem,« pa še to ne za vsako ceno.

V iskanju rešitev kako bi naj bilo boljše jutri kot je danes  še koronavirus bo pomahal v slovo.

Ste za?

Vane K. Tegov

Zadnje novice

Sorodne vsebine