Celotno državno premoženje je potrebno prenesti v en sklad, na podlagi upravljanja tega sklada pa bi se zagotovila sredstva za dostojne pokojnine in za lepo starost naših in prihodnjih generacij, pravijo v SDS, kjer so pripravili predlog zakona o Slovenskem demografskem skladu, ki so ga obravnavali danes, drugi dan rednega mesečnega zasedanja.
Slovenski pokojninski sistem, ki deluje na principu solidarnosti, v razmerah vse manjše aktivne populacije ni več zmožen zagotavljati dolgoročne vzdržnosti. Slovenski pokojninski sistem deluje po principu »iz rok v usta«, so zapisali pri SDS, kar pomeni, da se prispevki od plač porabljajo za pokojnine tistih, ki so takrat upokojeni. Slovenija nima sklada po vzoru zavarovalniškega sistema, kjer bi se denar oziroma premoženje za pokojnine nalagalo in plemenitilo, od česar bi imele korist tako sedanje kot prihodnje generacije upokojencev. Pri SDS so na spletni strani objavili še naslednje o Slovenskem demografskem skladu:
“Medtem ko se struktura prebivalstva spreminja v smer vse večjega števila starejših pa se je število delovno sposobnih prebivalcev v zadnjih letih začelo zmanjševati. Slednje je predvsem posledica prehajanja številčnejših povojnih generacij med starejše ter nizke rodnosti od začetka 90 let dalje in posledično manj 20-letnikov, ki prehajajo v to skupino. Po projekciji EUROPOP2013 naj bi bilo v obdobju 2016–2026 delovno sposobnih vsako leto v povprečju 10.000 manj, do leta 2060 pa naj bi jih bilo v primerjavi z letom 2013 skoraj 280.000 manj.
Omenjena dejstva močno vplivajo tudi na razmerje med številom zavarovancev in upokojencev. Izračuni kažejo, da naj bi bilo leta 2060 za skoraj 200.000 več upokojencev kot v povprečju leta 2014. Ob zmanjševanju delovno aktivnega prebivalstva naj bi bilo zavarovancev za desetino manj, kar pomeni, da bi se ob trenutnih pogojih upokojevanja še dodatno znižalo razmerje med upokojenci in zavarovanci, s prispevki pa naj bi pokrivali še manjši delež pokojnin.
Zato je po našem prepričanju nujno zagotoviti premoženje oziroma prihodke iz premoženja, ki bodo zagotavljali dodatna sredstva sedanjim in prihodnjim generacijam upokojencev in lajšali pritiske na javne finance, pri čemer pa je zelo pomembno, da bo to premoženje upravljano pregledno, varno in donosno.
V Slovenski demokratski stranki smo zaradi vsega navedenega pripravili predlog zakona o Slovenskem demografskem skladu, po katerem bi koncentrirati vse naložbe države pri enem upravljavcu, prihodke iz teh naložb pa namenili predvsem za sedanje in prihodnje generacije upokojencev. Premoženje Republike Slovenije je trenutno namreč v lasti več pravnih oseb, ki zasledujejo različne poslovne cilje. Premoženje velikokrat ni upravljano optimalno, kar posledično pomeni, da izkupiček (donosnost) za lastnika ni maksimalen, temveč je podrejen različnim ciljem, ki jih te družbe zasledujejo.
V preteklosti je bilo že kar nekaj poizkusov, da se demografski sklad ustanovi, vendar noben poskus ni bil uspešen zaradi razlik v stališčih vladnih strank v preteklih dveh mandatih glede tega, kateri del državnega premoženja naj gre v omenjeni sklad.
V predlogu zakona še posebej izpostavljamo, da vodenje sklada ne sme biti odvisno od vsakokratne večine ali manjšine, ki ima oblast, ampak mora skupščina postati Državni zbor RS, ki bo odločitve sprejemal z večino glasov vseh poslancev, saj gre za upravljanje skupnega premoženja.”
