Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Predsednik države Borut Pahor je ob dvigu največje slovenske zastave v Šmarjeti poudaril vse večji pomen državnih simbolov in nacionalnega ponosa, ki je v porastu. Pri tem pa so poleg ostalih ravno športniki tisti, “ki navdihujejo ljudi, da izkazujejo svojo pripadnost državi, domovini z vihranjem zastav na športnih prireditvah”. Slovenija se lahko kot majhna država pohvali s številnimi uspešnimi športniki, na katere pa smo vsi izjemno ponosni. Naši športniki pa niso razočarali niti v Tokiu – slednji so v štirih dneh olimpijskih iger osvojili kar tri kolajne. Bron je osvojil kolesar Tadej Pogačar, zlato je osvojil kanuist Benjanim Savšek, srebro pa si je po zlati medalji pred petimi leti v Riu de Janieru prislužila judoistka Tina Trstenjak.
Predsednik države Borut Pahor je konec junija za Nova24TV povedal, daopaža vse več izkazovanja nacionalnega ponosa, kar se pozna tudi pri izkazovanju nacionalnih in domoljubnih čustev s pomočjo narodnih simbolov. “Verjetno je zato bil potreben nek čas, ne nazadnje govorimo o spremembi simbolov – temeljnih – zastava, grb, himna. Vse to so postali državni, ne samo narodni simboli. Tudi novi. Mislim da je in nova generacija in nekako malo manj sramežljivosti in zadržanosti, ki je sicer značilna za slovenski značaj, ko gre za izkazovanje nacionalnih, domoljubnih čustev. Vse to prispeva k temu, da je zastav vse več,” je na dogodku ob dvigu najvišje slovenske zastave v Šmarjeti dejal Pahor.
Pomembno vlogo pri grajenju nacionalnega ponosa predsednik Pahor pripisuje tudi športnikom, “ki navdihujejo ljudi, da izkazujejo svojo pripadnost državi, domovini z vihranjem zastav na športnih prireditvah”. V nadaljevanju je pojasnil, da se pripadnost domovini vidi tudi na drugih prireditvah, ne samo športnih, tudi kulturnih in drugih, da ljudje radi pokažejo svojo pripadnost tudi z zastavo.
Kot je pojasnil Pahor so športniki v veliki meri zaslužni za prepoznavnost naše domovine, ki s svojim odrekanjem in napornimi treningi z vsako tekmo dokazujejo svoj talent in Slovenijo predstavljajo v najboljši možni luči. Imamo številne športnike na različnih področjih, na katere smo lahko ponosni. Slovenija je kljub svoji majhnosti med najbolj uspešnimi državami v športu, število osvojenih medalj na olimpijskih igrah pa še dodatno dokazuje talentiranost Slovencev za uspehe. Naš prvi zastavonoša na olimpijskem spektaklu leta 1992 na zimskih olimpijskih igrah v Albertvillu v Franciji je bil smučarski skakalec Franci Petek, Slovenijo pa je prvič v zgodovini samostojne države predstavljalo 27 športnikov.
Po štirih dneh olimpijskih iger imamo že tri kolajne
V petek so v Tokiu otvorili poletne olimpijske z enoletnim zamikom. Epidemija koronavirusa je lani marsikateremu športniku odvzela možnost tekmovanja, po drugi strani pa jim je omogočila dodatno leto možnosti za treninge. Naši športniki nas tudi na letošnjih OI niso razočarali, saj so po štirih dneh tekmovanj osvojili že tri medalje. Prvo medaljo je v kolesarstvu po dveh zmagah v Franciji privozil Tadej Pogačar, ki je prejel bronasto medaljo. Druga medalja je pripadla kanuistu Benjaminu Savšku, ki je po nazivu evropskega in svetovnega prvaka, v Tokiu osvojil še zlato olimpijsko medaljo. Tretjo medaljo in svojo prvo srebrno na olimpijskih igrah pa si je danes v judu priborila Tina Trstenjak, ki si je v Riu de Janeiru pred petimi leti priborila zlato medaljo.
Judoist Fabjan svoje tekmovalke popeljal že do šeste olimpijske kolajne
Kot so pojasnili na portalu Siol se je na poti do druge medalje Trstenjakova borila res šampionsko, že v prvem nastopu si je namreč lažje poškodovala hrbet, vseeno stisnila zobe in na vrhunski način prišla do šeste olimpijske medalje za slovenski judo, prav vse v režiji neutrudnega trenerja Marjana Fabjana. Slednji je olimpijske medalje osvojil le na račun uspeha deklet, in sicer poleg Trstenjakove še skupaj z Urško Žolnir (zlato in bron), Lucijo Polavder (bron) in Anamari Velenšek (bron).
Med slovenskimi športniki si je največ olimpijskih medalj priboril gimnastik Leon Štukelj (tri zlate, eno srebrno in eno bronasto medaljo – skupno pet). Za prvi slovenski olimpijski odličji so v Barceloni leta 1992 poskrbeli blejski veslači, bronasti medalji so v Kataloniji osvojili Iztok Čop in Denis Žvegelj v dvojcu in Milan Janša, Sadik Mujkić, Sašo Mirjanič ter Janez Klemenčič v četvercu. Odtlej se slovenski športniki s poletnih olimpijskih iger nikoli niso vrnili brez vsaj dveh medalj, le še na zimskih igrah v Naganu 1998 in Torinu 2006 se je zgodilo, da so ostali praznih rok. Prvi dve zlati olimpijski odličji sta se v rokah slovenskih športnikov zalesketali v Sydneyju, devet let po osamosvojitvi Slovenije, po zaslugi strelca Rajmonda Debevca ter veslaške dvojice Iztoka Čopa in Luke Špika. Skupno so do sedaj naši športniki na poletnih olimpijskih igrah prejeli 26 odličij.
Največ medalj po velikosti države ima trenutno država gostiteljica – Japonska
Slovenija je trenutno na 16. mestu po številu osvojenih medalj glede na velikost države, kar je za našo malo državico izjemen uspeh. Največ kolajn so si v prvih štirih dneh priborile Japonska (18 medalj), na drugem mestu so Združene države Amerike (25 medalj) in na tretjem Kitajska (21 medalj). Sledijo še Rusija (18 medalj), Velika Britanija (13 medalj) ter Južna Koreja in Avstralija (9 medalj). Italija pa se je kljub 12 medaljam, zaradi svoje velikosti uvrstila šele na 12. mesto.
