Kritikam na račun zdravstva ni videti konca, od dolgih čakalnih dob do vprašanja, ali javno ali zasebno zdravstvo, in pomanjkanja kadrov – a velik problem so tudi neusposobljeni kadri, zaradi katerih bi se opisani dogodek lahko končal tragično. Da se z denarjem, namenjenim za zdravstvo, gospodari negospodarno, ni neznano, saj glede na sistemsko neurejen zdravstveni sistem denar konča tudi na bančnih računih vplivnih ljudi, ki obvladujejo finančne tokove v zdravstvu, medtem pa slovenski pacienti bodisi čakajo v dolgi vrsti bodisi so deležni neznanja zdravnikov, ki jim ne znajo pomagati.
Na tej točki se lahko vprašamo, kje so “dragi” programi, izobraževanja zdravnikov, ki bi bili sposobni pomagati pacientu, ki ga je ugriznila kača … Nesprejemljivo je, da starš ob paniki, ko pripelje svojega otroka na urgenco, sliši zdravnike, ki pravijo, da kačji ugriz prvič vidijo in da ga ne znajo niti prepoznati, simptome pa pripisujejo psihični reakciji. Hvala Bogu, da je pri nas kačjih ugrizov malo, da se zdravniki s tem ne soočajo vsakodnevno, a vseeno mora biti stroka o tem podučena, saj če bi šlo v tem primeru za majhnega otroka, ki mu zdravstveno osebje ne bi takoj znalo pomagalo, bi ta zagotovo umrl.
Na spletni strani Zdravstvena.net je svojo izkušnjo z neizkušenimi zdravniki delil oče, ki se je s sinom Jakom odpravil v naravo. Med tekom pod Otliškim oknom nad Ajdovščino je v gibanju sina nekaj “udarilo” v nogo in izkazalo se je, da je šlo za ugriz kače, čeprav je nista videla.
Oče slikal kačo na območju nesreče, a mu zdravnica “zagotovi”, da tako velikih kač pri nas ni!
Nemudoma sta se odpravila na urgenco v Ajdovščini, kjer so sinu zaradi slabega počutja dali sredstvo proti slabosti, dobil pa je tudi infuzijo. Oče na telefonu pokaže sliko modrasa, ki ga je slikal marca letos blizu lokacije, kjer je sina ugriznila kača, a mu zdravnica reče, “da tako velikih kač v Sloveniji ni”, zgroženo piše oče, čeprav je kačo fotografiral ravno tam, kjer sta se s sinom gibala tudi tokrat. Stanje se je začelo slabšati, “slabost z bruhanjem, modrenje okoli ranic, otekanje noge, mrzlica, občasno sunkovito dihanje, pozneje še bolečine v trebuhu in hrbtu, nestrjevanje krvi …”
Zdravnica ni prepoznala simptomov
Čeprav so to lahko znaki zastrupitve, zdravnica simptome pripiše “možni alergiji na rastlino, ki naj bi Jako oplazila med tekom, dehidraciji (čeprav je med tekom pil vodo), slabi kondiciji (čeprav je Jaka star 20 let in se z očetom ukvarjata s športom), sončarici (čeprav sta šla na tek okoli šeste ure zvečer) in psihični reakciji (ker naj bi se Jaka prestrašil, morda namišljene kače)”, je zapisal oče. Jaka se je počutil vedno slabše, a ga po infuziji kljub temu pošljejo domov. Za vsak slučaj (če bi se ponoči težave nadaljevale) je dobil še napotnico za bolnišnico v Šempetru. “Z vrečko za bruhanje v roki in z nogo, ki je ne more več premikati, se takoj odpravimo v Šempeter,” pravi oče in dodaja, da niso čakali noči, da se stvar še poslabša. Tam so opravili nekaj preiskav (EKG, krvna slika), poklicali pa so tudi toksikologa v Ljubljani za posvetovanje; ta je dejal, da glede na simptome zadeva ni nedolžna, in izključil stanje “psihičnega izvora”, ki ga mu je pripisala zdravnica v Ajdovščini.
Helikopter ni bil več v pripravljenosti, zato so ga v UKC Ljubljana peljali z rešilcem
Tudi pri pregledu v Šempetru zdravnica s kačjimi ugrizi nima izkušenj, niti zdravnik z 20-letnim stažem ni naletel na kaj takšnega. Bolnišnica pa seveda nima antiviperivinega seruma, saj naj bi ena doza stala okoli dva tisoč evrov. Nemudoma ga želijo s helikopterjem odpeljati v Univerzitetni klinični center Ljubljana, a je “helikopterska ekipa v pripravljenosti samo do 20.00”. Tako ga z rešilcem odpeljejo na UKC Ljubljana, kjer ga prevzame toksikolog. Ob neprekinjenem monitoringu življenjskih funkcij je ponoči dobil protistrup. “Prvo in najbolj kritično noč na srečo prestane dobro,” si je oče le oddahnil.
Nesprejemljivo je to, da do prihoda v Ljubljano nihče od zdravstvenega osebja ni še nikoli videl kačjega ugriza, pa tudi v Ljubljani so dejali, da večina s tem nima nobenih izkušenj. Čeprav je takšnih primerov pri nas zelo malo, vseeno ni zanemarljivo, da se zdravnike vsaj osnovno poduči o osnovnih simptomih. Oče je pozneje na ajdovsko urgenco tudi sporočil, da ugriz modrasa ni nujno težava psihičnega izvora in da modras ni namišljeno pravljično bitje. Če bi šlo v tem primeru za majhnega otroka, je velika verjetnost, da bi ta zaradi neusposobljenosti kadra in počasnega ukrepanja izgubil življenje.
