Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
Obstajajo objektivno preverljiva dejstva, obstajajo analize, da je ta povezava specifična in konkretna v povezavi z epidemijo in poslovanjem akreditacijske agencije. Glede tega se je Ustavno sodišče v svoji obrazložitvi zmotilo, zato je celotna sodba zmotna.
Na STA so objavili novico, da je “Ustavno sodišče razveljavilo člen protikoronskega zakona glede podaljševanja akreditacij visokošolskim zavodom”. Za mnenje glede tega smo povprašali priznanega družbeno-političnega komentatorja in profesorja Boruta Rončevića, ki je stvar komentiral sledeče: “Odločitev me ni presenetila. Visokošolski zavodi morajo biti vedno pripravljeni na podaljšanje akreditacij. V tem ne vidim kakšne posebne težave z vidika visokošolskih inštitucij. Mislim, da za Novo univerzo, ki je bila v tem kontekstu največkrat omenjena, to ne prinaša nekih pomembnih posledic.” Z njimi osebno ne sodeluje in njihovih okoliščin ne pozna, a njeni predstavniki so večkrat javno povedali, da izpolnjujejo vse pogoje za akreditacijo. Inštitucije po njegovem prepričanju zaradi tega ne bi smele imeti težave.
Je pa po njegovem prepričanju v zvezi s tem bolj zanimivo nekaj drugega: postopek pred Ustavnim sodiščem je sprožil nekdanji rektor Mariborske univerze Danijel Rebolj. Gre za osebo, ki se je stvar v osnovi ne dotika. Drži pa, da je že v času druge vlade premierja Janeza Janše, kot rektor nastopal konfrontacijsko, tako do takratne vladne politike, kot tudi do samostojnih zavodov. “On je sedaj zgolj nek upokojen profesor javne univerze, ki se mu je zdelo potrebno zoper ta člen sprožiti spor pred Ustavnim sodiščem. To je zanimiva miniatura. Seveda to ni bistveno, je pa zanimivo.” Sprožil je postopek uperjen proti neki inštituciji za katero on osebno meni, da ne bi smela imeti statusa univerze. Tako za javen visokošolski prostor, kot tudi sicer za visokošolski prostor, bi bilo precej bolj koristno, če bi se inštitucije ukvarjale s sabo in s svojimi študenti, ne pa z pravniškim omejevanjem konkurenčnih ustanov.
Ko smo uspeli ugotoviti, bo zaradi napačne ustavne odločbe prizadetih veliko visokošolskih zavodov. Če si pogledamo točko 37. in točko 38. te odločbe ter opombo št. 33: Ustavno sodišče se opre na odgovor vlade oziroma zakonodajnega telesa, ki je sprejelo določbo o tem, da se pogoji iz 14. člena zakona o visokem šolstvu, ki so bili uzakonjeni decembra leta 2016, upoštevajo, ne pri prvi ponovni akreditaciji, marveč pri drugi akreditaciji. Odložitev teh pogojev, je možno razlagati in upoštevati ob pogojih, da je v resnici bila akreditacija visokošolskih zavodov zaradi epidemije in ukrepov, ki so bili vpeljani proti epidemiji, podaljšana tako da določeni visokošolski zavodi v tem času, ne bi zmogli zaradi epidemije koronavirusa, izpolnjevati teh pogojev.
Vlada je svoje delo opravila površno, Ustavno sodišče pa bi moralo preveriti javno dostopne analize in podatke
Vlada na to vprašanje ni navedla, vsaj tako trdi Ustavno sodišče v svoji obrazložitvi, “nobenega specifičnega, konkretnega, prepričljivega razloga, kako naj bi epidemija vplivala na akreditacijske postopke visokošolskih zavodov“. In to je razlog, da se je Ustavno sodišče odločilo tako kot se je odločilo, ker ni bilo soočeno z nobenimi razumnimi razlogi za podaljšanje uveljavitve pogojev za akreditacijo. Vlada in zakonodajalec mu jih nista navedla. Ob tem pa se postavlja vprašanje ali ustavno sodišče ne bi bilo dolžno tudi samo ugotoviti, ne glede na to, kar je bilo zapisano v odgovoru vlade, kaj bi lahko vplivalo na akreditacijske postopke. Obstajajo analize, zlasti Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov. Njihova predsednica Barbara Toplak, te analize dobro pozna in je te analize tudi sama vodila. Te in druge obstoječe analize zelo konkretno in zelo specifično dokazujejo, da akreditacijska agencija Nakvis ni normalno delovala v času epidemije koronavirusa in zaradi ukrepov vlade, za zajezitev epidemije.
Ni delovala in ni izvajala akreditacijskih postopkov na normalen način in zaradi tega je bila akreditacija novih študijskih programov, ki bi bili potrebni zaradi zunanjih pogojev, podaljšana. Obstajajo tudi drugi specifični razlogi, ki so prizadeli večje število študentov, več deset visokošolskih zavodov, niso pa bili navedeni v odgovoru vlade, ampak so bili javno dostopni, zato bi jih moralo Ustavno sodišče upoštevati. Glede na dejstva je odločba objektivno napačna. “Zato ker obstajajo objektivno preverljiva dejstva, obstajajo analize, da je ta povezava specifična in konkretna v povezavi z epidemijo in poslovanjem akreditacijske agencije. Glede tega se je Ustavno sodišče, v svoji obrazložitvi, zmotilo, zato je celotna sodba zmotna. Ima pa Ustavno sodišče v svoji obrazložitvi prav, ko se je uprlo na tisto, kar mu je dala vlada, slednja pa mu očitno ni dala nič oprijemljivega.”
