4.8 C
Ljubljana
sobota, 20 aprila, 2024

SDS predlaga spremembo zakona o dohodnini, saj bi to pripomoglo k višjim neto plačam za vse delavce, ne glede na višino njihovih plač

Poslanska skupina SDS je danes v parlamentarni postopek vložila novelo zakona o dohodnini. Cilj predloga zakona je zagotoviti višje neto plače za vse delavce, ne glede na višino njihovih plač. Predlagamo, da se neto plače zvišajo z davčno razbremenitvijo, in sicer z zvišanjem splošne dohodninske olajšave na višino, ki je enaka višini denarne socialne pomoči, ki jo prejme odrasla oseba. Nesprejemljivo je, da večini tistih, ki delajo, država prizna nižji znesek do katerega jih ne obdavči (3.500 evrov), kot pa tistim, ki ne delajo in prejemajo denarno socialno pomoč (4.826 evrov).  Poglavitna rešitev je zvišanje splošne dohodninske olajšave iz 3.500 evrov na 4.826 evrov.

V poslanski skupini ob vložitvi novele zakona opozarjajo na številne objave na družbenih omrežjih  o tem, kako lahko družina z enim ali več otroki bolje živi, če se starši odločijo, da pustijo službo in prejemajo socialne transferje.

V eni od teh objav na družbenem omrežju je navedeno naslednje: »Smo tričlanska družina. Z ženo sva delala v istem podjetju, na mesec pa sva skupaj zaslužila okoli 1630 evrov (približno 815 evrov vsak). Po tem, ko smo plačali 180 evrov vrtca za otroka (cena za peti dohodkovni razred programa za I. starostno obdobje), 500 evrov tržne najemnine za 55 m2 veliko stanovanje in dopolnilno zdravstveno zavarovanje (32 evrov na osebo, skupaj 64 evrov – opomba, znesek pred podražitvijo, sedaj znaša dopolnilno zdravstveno zavarovanje 35,5 evrov), je družini ostalo 886 evrov. Dobila sva še otroški dodatek v višini slabih 50 evrov, tako, da smo pred položnicami in izdatki za hrano ter obleko razpolagali z dobrimi 930 evri. Nato sva se z ženo odločila, da bova brez službe (to je bilo mogoče, ker je podjetje izvajalo optimizacijo kadra in sva se z delodajalcem dogovorila, da naju da na seznam presežnih delavcev). Sedaj družina prejme mesečno 868 evrov denarne socialne pomoči (402 evrov za prvo odraslo osebo, 229 evrov za naslednjo odraslo osebo in 237 evrov za otroka osebe, ki uveljavlja denarno socialno pomoč). Otroški dodatek se je zvišal na 100 evrov. Prejemniki denarne socialne pomoči imamo pravico do kritja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,tako, da iz tega naslova ni več stroškov, oziroma je prihranek 64 evrov. Stroški za vrtec so se znižali na 101 evro. Najlepše pa je, da smo dobili neprofitno najemno stanovanje. Neprofitna najemnina za stanovanje, ki je iste velikosti kot prejšnje (55 m2) znaša 180 evrov. Pa še od tega zneska nam država subvencionira 80% najemnine, tako, da plačujemo zgolj 36 evrov najemnine. Sedaj, ko z ženo več ne hodiva v službo in živimo od socialne pomoči, družina pred položnicami in izdatki za hrano ter obleko razpolaga z okoli 830 evri, kar je le 100 evrov manj kot prej, ko sva z ženo hodila v službo. Živimo torej veliko lepše, ker ni treba hoditi v službo, družinski proračun pa je na koncu veliko višji, ker z ženo opraviva še kakšno delo na črno. Živela socialna država Slovenija!«.  

Vendar pa po mnenju predlagateljev tega zakona to niso vse ugodnosti, ki jih država nudi tistim, ki se odločijo, da bodo namesto, da bi hodili v službo, raje prejemali socialno pomoč. Denarna socialna pomoč ni obdavčena oziroma zanjo ne velja obveznost plačevanja dohodnine. To pomeni, da odrasla oseba, ki je prejemnik denarne socialne pomoči v višini 402,18 evrov mesečno oziroma 4826,16 evrov letno, od tega zneska ne plača nič davkov oziroma dohodnine. Po drugi strani pa država tistim, ki hodijo v službo oziroma delajo, prizna splošno olajšavo v višini 3500 evrov oziroma jih ne obdavči do tega zneska (razen davčne zavezance, katerih davčna osnova ne presega 13.316,83 evrov – njim se prizna dodatna splošna olajšava).

Po prepričanju predlagateljev tega zakona je popolnoma nesprejemljivo, da država večini tistim, ki delajo, prizna manjši znesek, do katerega jih ne obdavči (3500 evrov), kot pa tistim, ki ne delajo in prejemajo socialno pomoč (4826 evrov).

»V poslanski skupini SDS menimo, da bi moral biti znesek za tiste, ki delajo in do katerega jih država ne obdavči, najmanj enako visok kot pa znaša neobdavčen znesek za  tiste, ki ne delajo in prejemajo denarno socialno pomoč,« so sporočili iz SDS.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine