Evropski parlament je 2. aprila 2009 sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, s katero je pozval k razglasitvi 23. avgusta za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.
23. avgust ni bil izbran naključno, saj sta na ta dan leta 1939 nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza sklenili pakt Ribbentrop-Molotov o nenapadanju in hkrati izrazili svoje interese v Evropi.
Tega dne se tako spominjamo tragične preteklosti Evrope in se poklonimo milijonom žrtev, ki so zaradi fašizma, nacizma in komunizma izgubile svoja življenja. Zaradi spoštovanja do preminulih pa ni dovolj le javna obsodba zločinov in kaznovanje zločincev, ki so delovali v imenu posameznih ideologij, temveč je izjemno pomembno tudi opominjanje na vse grozote totalitarnih režimov, ki se v prihodnosti ne smejo več ponoviti. Dandanes si je morda težko predstavljati obsežnost in moč avtoritarnih režimov, krute pa so številke, ki ne lažejo: ti režimi naj bi po ocenah zahtevali okoli 125 milijonov žrtev, od tega približno 97.500 Slovencev.
Slovenski parlament Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu ni nikoli sprejel in podprl, navkljub dolgoletnim prizadevanjem Slovenske demokratske stranke in navkljub dejstvu, da ima omenjena resolucija izjemno simbolno vrednost, saj odločno in jasno obsoja vse zločine proti človeštvu ter množične kršitve človekovih pravic, ki so se dogajale pod totalitarnimi in avtoritarnimi režimi. Prepričani smo, da bi v primeru, ko bi resolucijo enotno podprl celoten slovenski politični prostor, tudi kot država tako navznoter kot navzven pokazali spoštovanje evropskih vrednot.
Tako pa se rahlo prebujajočo slovensko zavest o grozotah avtoritarnih režimov skuša na najrazličnejše načine utišati in potisniti v pozabo. Izjemno zaskrbljujoče je, da smo v zadnjih nekaj letih priče vse bolj pogostemu javnemu poveličevanju komunizma, enega od režimov, zaradi katerega je Slovenija prepredena s prek 600 množičnimi morišči. Še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je vedno več javnih zborovanj in prireditev, na katerih se častita rdeča zvezda in pretekla ideologija ter da se poveličujejo zastave nekdanje komunistične države. Komunistična simbolika se prek otroških iger vtihotaplja v šole in vrtce. Še celo med poslankami in poslanci, najvišjimi izvoljenimi predstavniki ljudstva, je mogoče opaziti nostalgijo po preteklem režimu in malikovanju zločincev časa, v katerem so se odvijali povojni poboji, politično montirani procesi ter izvensodno pobijanje nedolžnih ljudi.
S takšnimi ravnanji na javnih mestih celo najvišjih izvoljenih predstavnikov ljudstva, kjer se s totalitarno simboliko, uporabljeno v novem kontekstu, z izkrivljanji zgodovinskih dejstev, kar počnejo nekateri vidni predstavniki Zveze borcev, skuša zamegliti grozote totalitarizmov in na prefinjen način ustvariti mit o komunizmu s prijaznim obrazom, se ne moremo strinjati. Še manj se strinjamo z indoktrinacijo mladih v duha, kjer ne bodo poznali celovite zgodovinske resnice ali pa bodo soočeni zgolj z izkrivljeno resnico o totalitarnih sistemih, kakršen je bil poleg fašizma in nacizma tudi komunizem.
Čeprav vse do danes še vedno nismo dočakali obsodbe genocida, storjenega na slovenskih tleh, prav tako pa tudi ne obsodbe vseh treh totalitarnih režimov, kar je naredila večina držav članic Evropske unije, verjamemo, da bo v prihodnosti prišel čas, ko se bo vsem žrtvam totalitarizmov in njihovim svojcem na primeren način izrazilo globoko sočutje in opravičilo za storjena grozodejstva.
Današnji dan naj ne bo le tihi spomin in opomin na našo skupno tragično evropsko preteklost, temveč pomembna priložnost za dostojanstveno in nepristransko počastitev spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov.
