Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Parlamentarni odbor za kulturo je v ponedeljek, 14. junija 2021, obravnaval letno poročilo Sveta za radiodifuzijo, poročili o delovanju nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) za leti 2019 in 2020 ter letno poročilo Slovenske tiskovne agencije (STA) za lani. Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc je med drugim omenila problematiko lažnih novic in dezinformacij – tudi po mnenju Sveta za radiodifuzijo je treba v medijsko zakonodajo vgraditi določilo, ki bo medijem prepovedalo netočno poročanje ter kršitve ustrezno sankcioniralo.
Državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc je začela z informacijo, da gre letno poročilo Sveta za radiodifuzijo za obdobje 2019 do 2020 v pravo smer. Je pa želela izpostaviti nekaj pogledov, glede na oceno stanja, ki jo je podal Svet. Po mnenju Sveta je treba v medijsko zakonodajo vgraditi določilo, ki bo medijem prepovedalo netočno poročanje, ter ki bo kršitve ustrezno sankcioniralo. Problematika lažnih novic in dezinformacij je pereča in pozitivno je, da Svet na to javno opozarja. Vendar pa problematike ni možno reševati na predlagani način z zakonom. Taka rešitev ni ustavno dopustna, sovražni govor v medijih je z zakonom prepovedan, tak predlog Sveta pa je tudi v nasprotju z ustavno pravico do svobode izražanja. Pri tem je omenila tudi prizadevanja EU za boj proti dezinformacijami na spletu, ki med drugim vključuje tudi samoregulatorne mehanizme. Nadalje je Svet ponovno opozoril na problem koncentracije, v novi zakonodaji bi bilo treba na novo opredeliti pogoje pod katerimi so mogoči prevzemi izdajateljev pa tudi kakšne druge oblike povezovanja na medijskem področju. “Na ministrstvu za kulturo se s takim stališčem strinjamo, želeli pa bi si konkretne predloge Sveta za vzpostavitev kontrolnih mehanizmov, glede obstoječe koncentracije, za metodologijo ugotavljanja prevladujočega položaja na področju medijev in morebitne korekturne ukrepe,” je dejala državna sekretarka.
Glede objave seznama pomembnejših dogodkov za televizijski prenos je ministrstvo pridobilo mnenje službe za zakonodajo, ki meni, da je seznam veljaven, čeprav ni bil objavljen v Uradnem listu RS, saj neposredno ne ureja nobenih pravic in obveznosti pravnih subjektov. Ko bo Svet v skladu z zakonom o avdiovizualnih medijskih storitvah sprejel nov seznam, bo ta objavljen tudi v Uradnem listu, seznam pa mora biti potrjen tudi s strani Evropske Komisije. Ministrstvo tudi povsem podpira prizadevanja Sveta za čim hitrejši prehod na digitalna omrežja, torej uvajanje tako imenovane DAB+ tehnologije. S tem bi lahko rešili problem motenj frekvenc na mejnih področjih, predvsem z Italijo – tako bi se med drugim izognili tudi tožbam sosednje države. “Strinjamo se s Svetom, da je skrb za slovenski jezik vrednota in jo je treba uveljavljati tudi na evropskem nivoju. V medijih želimo čim več slovenske ustvarjalnosti, umetnosti, kulture na sploh, tudi s poudarkom na ustvarjanju v slovenskem jeziku,” je poudarila Fridl Jarčeva, ki je v nadaljevala, da Svet ne podpira zahtev izdajateljev po čim večji deregulaciji medijev ob stalnem ponavljanju, da so razne omejitve zastarele in da se bo medijski trg reguliral sam. Tudi trgi, ki imajo na družbo manjši vpliv terjajo regulacijo. Toliko bolj to velja za občutljivo dobrino, kot je medijski prostor – ta terja višji niso zaščite. Svet si bo prizadeval, da bi spremembe medijske zakonodaje, kar v največji meri upoštevale javni interes na področju medijev, tudi ministrstvo si želi, da bi Svet uresničeval svoje poslanstvo z opredelitvijo javnega interesa, ki je temelj za oblikovanje novih, posodobljenih zakonodajnih rešitev.
Poslanka stranke SDS Alenka Jeraj je na odboru za kulturo najprej podučila, da so trobila glasbila in ne nekateri mediji, ki jih leva opozicija tako imenuje – kar je za koga tudi žalitev. Dejala je še: “Če vam kateri od medijev na slovenski medijski sceni ni všeč, ga ni treba gledati ali poslušati. Prav pa je, da imamo izbiro in da lahko vsak spremlja medij, ki ga želi – torej levi ali desni, kar je za demokracijo povsem normalno.” Vsi ti mediji so tudi zapisani v razvid medijev, kar so storile že prejšnje vlade. Če torej izpolnjujejo vse zakonske pogoje in so zapisani v razvid, očitno gre za medije in ne za “trobila”. Jerajeva je tudi omenila, da se očitno tudi v tem mandatu ne bo nobena zadeva premaknila oziroma spremenila, pa ne zato, ker se ne bi prav vsi strinjali, da se mora, pač pa zato, ker je treba predloge aktualne vlade pač a priori zavrniti. Jerajeva je opozorila tudi na primer naše nacionalne televizije – glede referenduma o vodah, se namreč poroča izključno enostransko, kar pa nikakor ni objektivno poročanje, ki naj bi bilo vsaj za javno televizijo glavno vodilo.
Jerajeva je bila kritična tudi do STA. Opozorila je na novice, ki so na STA zaklenjene. Zato se sama ne more znebiti občutka, da se nekatere vsebina zaračunavajo dvakrat. Najprej storitev plača država oz. UKOM, kasneje pa še enkrat bralci. Opozicijski poslanci so spet problematizirali medije blizu desnemu političnemu polu. Tukaj je Jerajeva odgovorila, da medij, ki ti ni všeč, ga pač ne gledaš. Z njo se je strinjala tudi Mojca Škrinjar, ki je potrdila, da je polarizacija in različnost medijev koristna za vsako zrelo demokratično družbo. Drugače bi v državi vladalo enoumje. V nadaljevanju se je dotaknila tudi poročila STA. Za njo je bilo predstavljeno poročilo napisano obširno in esejsko, a sama pogreša cilje in ukrepe ki privedejo do rezultatov. Sedanja vlada je še pred nastankom bila žrtev medijskih napadov s strani osrednjih medijev in obtožb, da bo kratila medijsko svobodo.
Za osrednje medije je t.i. napad že osebno mnenje določene osebe na Twitteru. S kratenjem medijske svobode se ni strinjal niti poslanec največje vladne stranke Jožef Lenart. Poudaril je, da sedanja vlada nikogar ne omejuje oz. odreka svobodo in ne izvaja nobenih pritiskov na medije. Pri zadnjem medijskem razpisu je del medijev v lastništvu tranzicijskih tajkunov ostal brez sredstev na medijskem razpisu. V času levih vlad so se navadili na dotok finančnih sredstev iz državnega proračuna. Sedaj, ko niso bili izbrani pa delajo iz tega celo afero. Vendar majhna skupina najbolj glasnih neizbranih medijev pozablja, da imamo v Sloveniji več kot 2500 medijev.
“Predsednica Odbora za kulturo Violeta Tomić je trikrat narobe izgovorila moj priimek,” pa je na Twitterju zapisal poslanec Jure Ferjan, ki s tem sicer nima problemov. A se mu je vseeno zdelo vredno opozoriti na to, saj je bilo kar nekaj problemov, ko je poslanka SDS Mojca Škrinjar narobe naslovila poslanca stranke Levica – čeprav se je za svojo napako opravičila. S tem, kako se jo naslavlja, pa je pogosto imela težave tudi predsednica Odbora za kulturo Tomićeva, ki je vsakič zelo glasno opozorila, če slučajno kdo ni omenil, da je predsedujoča.
V letnem poročilu STA piše, da je družba lani ustvarila za 4,28 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je za pet odstotkov več od načrtovanih in odstotek več kot v letu prej. Poslovni prihodki so bili višji predvsem na račun višjih prihodkov iz tržne dejavnosti, medtem ko je bilo nadomestilo za opravljanje javne službe nižje za tri odstotke. Poslovni izid iz poslovanja je bil višji za 16 odstotkov. Glede financiranja je vlada prejšnji teden izdala uredbo o opravljanju javne službe STA, ki bo začela veljati 26. junija.
