17.9 C
Ljubljana
petek, 25 junija, 2021

Romana Tomc na prvem zasedanju Strateškega sveta za socialno politiko: Slovenija je še vedno socialna država

Piše: Sara Rančigaj

“Slovenija je še vedno socialna država,” je v uvodu prvega Strateškega sveta dejala njegova predsednica Romana Tomc. Delovanje socialne države vsak občuti na svoji koži, največkrat, ko je v težki življenjski situaciji. Zato je pomembno, je poudarila, da sistem deluje zaradi ljudi in za ljudi. To bi morali imeti pred očmi vsi, ki pišejo nove predpise in ustanavljajo nove institucije. Strateški svet pozdravlja prenovo socialnega sistema, podporo pa jim daje tudi ministrstvo. Slovenija se sicer uvršča med države z najnižjo stopnjo revščine, kljub temu pa po mnenju predsednika vlade Janeza Janše potrebujemo celovito skrb za starejše z najnižjimi pokojninami, prav tako pa so vsi izpostavili nujnost urejanja področja dolgotrajne oskrbe. 

Predsednica strateškega sveta za socialno politiko Romana Tomc je poudarila, da je področje delovanja novoustanovljenega strateškega sveta zastavljeno zelo na široko, a je cilj jasen. S svojimi predlogi želijo člani sveta prispevati k oblikovanju preglednega, pravičnega in enostavnega sistema, ki bo ljudem zagotavljal čim višjo stopnjo socialne varnosti. Izzive slovenske socialne politike je uvodoma postavila v širši kontekst ciljev socialne Evropske unije: vsaj 78-odstotna stopnja zaposlenosti, vsaj 60 odstotkov odraslih udeležencev usposabljanj vsako leto ter zmanjšanje števila ljudi, ki jim grozi socialna izključenost ali revščina.

Glede na finančna sredstva, namenjena socialni politiki, je Slovenija marsikje nad evropskim povprečjem, je pojasnila. Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo v letu 2020 iz državnega proračuna namenjenih 1.966,1 milijonov evrov (46 odstotkov več kot leta 2010), kar je do sedaj največji znesek, ki je bil kadar koli namenjen za transferje iz državnega proračuna. Slovenija je sicer uvrščena med države z najnižjo stopnjo tveganja revščine, pred njo se uvršča samo še Češka.

Odstotek ljudi ki jim grozi revščina, po državah EU za leto 2019. Podatki za leto 2020 bodo na voljo oktobra 2021. (Vir: Eurostat)

Podatki kažejo, da pokojnine in socialni transferji k temu zelo pripomorejo. Kar pa nas pri tem mora skrbeti, je poudarila Tomčeva, pa je veliko neskladje med stopnjo tveganja revščine med starejšimi od 65 let (še posebej med žensko populacijo), ki je med najvišjimi v Evropi, in stopnjo tveganja revščine med mlajšimi od 64 let, ki je med najnižjimi v Evropi.

Cilj je vzpostavitev preglednejšega sistema o prejemu socialnih transferjev
Kot enega konkretnih predlogov je izpostavila vzpostavitev preglednejšega sistema podatkov o socialnih transferjih, ki bi po njenem mnenju lahko bil prvi korak k bolj preglednemu in pravičnemu sistemu. Prav tako pa je omenila, da bi bilo koristno, če bi vsi upravičenci enkrat letno dobili informativni izračun, koliko so dobili od države v neposrednih plačilih ali v opustitvi obveznosti plačila, saj bi na ta način krepili ozaveščenost in tudi odgovornost ljudi, ki so deležni takih pomoči. Udeleženci strateškega sveta so si enotni – trenutni sistem je prezapleteno zastavljen. Pri tem je profesor iz ekonomske fakultete dr. Jaka Cepec predlagal ustanovitev enotnih točk po vzoru portala e-vem, kjer bi država posamezniku aktivno pomagala pridobiti vse socialne transferje, ki mu pripadajo.

Foto: Pixabay

Predsednik vlade Janez Janša je izpostavil nedavni socialni vrh na Portugalskem in omenil socialni dialog kot enega ključnih stebrov evropskega načina življenja. Evropa prisega na socialno tržno gospodarstvo, za katerega je socialni dialog nujen. Poudaril je, da bo na socialno politiko odločilno vplival zeleni in digitalni prehod. Slovenija je marsikje nad evropskim povprečjem, “sivo sliko” pa predstavljajo starejši ljudje z nizkimi pokojninami. “Tej kategoriji ljudi, ki so v stiski, moramo posvečati posebno skrb,” je še izpostavil.

Tudi ministrstvo se strinja, da socialni sistem potrebuje prenovo
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je pozdravil ustanovitev strateškega sveta. Poudaril je, da bo zunanji strateški pogled zelo koristen, saj je ministrstvo še posebej sedaj v času epidemije, pogosto preveč storilnostno naravnano. V epidemiji se je ministrstvo za socialne zadeve dobro odzvalo, pomagalo blažiti socialne stiske na trgu dela, ranljivim skupinam.

Minister za delo družino socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj (Foto: Vlada RS)

Minister je v uvodu tudi omenil, da je socialna politika tudi del koalicijske pogodbe. Izpostavil je zavezo ločitve družinske in socialne politike v smeri krepitve ene in druge, nujnost poenostavitev sistema in predpisov in popravo nekaterih krivic v pokojninski zakonodaji. Podobno je poudaril tudi Tomaž Merše, ki je bil kritičen do dejstva, da so v socialnem sistemu premešani ukrepi socialnega varstva in družinske politike, nič pa ni demografskih ukrepov. Poudaril je tudi, da bi morebitne zlorabe sistema socialnih transferjev morala odkrivati Finančna uprava in ne centri za socialno delo.

Foto: Vlada RS

Nekateri protikoronski ukrepi, na primer okrepitev kadrov v DSO, bodo veljali še do druge polovice naslednjega leta, s čimer bo premoščeno tudi obdobje do sprejema zakona o dolgotrajni oskrbi. Vsi so pozdravili skorajšnji sprejem zakona na tem področju ter izpostavili, da je trenutni sistem prezapleten sistem, brez ustreznih meril oskrbe, financiranje pa obremenjuje več generacij, pomanjkanje kadra je kritično. Alenka Oven je tudi izpostavila, da v državi sploh nimamo podatka, koliko ljudi dejansko potrebuje to oskrbo, Jože Ramovš pa nujnost umestitve tovrstne oskrbe v majhne skupnosti in lokalno okolje.

Strateški svet podpira transparentnost sistema, opozarja pa tudi na psihološke stiske družin v času epidemije
Razprave so se udeležili skoraj vsi člani sveta. Večinsko so pozdravili ustanovitev in se strinjali, da je analiza delovanja socialne politike pri nas nujna. Ker pokrivajo zelo različna področja, njihovi predlogi pokrivajo zelo širok spekter ukrepov socialne politike. Številni so izpostavili nujnost boljšega nadzora nad prejemanjem denarnih pomoči, zaradi grožnje socialne izključenosti pa so še posebej problematizirali dolgotrajnejše prejemanje pomoči. V razpravi so prišla do izraza tudi opažanja s terena, da je epidemija v številnih družinah povzročila oziroma okrepila velike stiske, stroka zaznava več alkoholizma, pa tudi fizičnih in psihičnih zlorab. Zato so pozvali k nujnemu ukrepanju in oblikovanju programov pomoči za družine.

Zavod za zaposlovanje (Foto: STA)

Direktorica Območne službe Trbovlje Zavoda za zaposlovanje Vilma Strniša je pri tem še izpostavila področje brezposelnosti. Poudarila je, da socialni transferji sicer pomagajo, da ljudje lažje prebrodijo brezposelnost, vendar pa jih ne zvabijo v zaposlitev. Predlagala je, da bi država več sredstev namenila družbeno-koristnemu javnemu delu. Na ta način bi dolgotrajno brezposelnim pomagali h ponovni vključitvi v trg dela, zmanjša se možnost socialne izključenosti, poleg tega pa se jim omogoči, da zaključijo svojo delovno dobo. Spodbudila je tudi k celostni obravnavi dolgotrajno brezposelnih, ki prejemajo socialne transferje.

Zadnje novice

Sorodne vsebine