Z rebalansom proračuna Republike Slovenije za leto 2020 je vlada pod vodstvom Janeza Janše zagotovila dodatna sredstva predvsem za najbolj ranljiva področja, kot so gospodarstvo, sociala in zdravstvo.
V državnem zboru so potrdili rebalans državnega proračuna za leto 2020. Popravek obstoječega proračuna je bil potreben zaradi posledic, ki jih je povzročila epidemija COVID-19, pomeni pa uskladitev prihodkov in odhodkov z dejanskim stanjem. Hkrati je vlada pripravila že t. i. peti protikoronski zakon za preprečevanje širjenja in blažitev posledic za prebivalstvo in gospodarstvo.
Epidemija, padec prihodkov in rast odhodkov
Vlada Janeza Janše je takoj po imenovanju marca letos sprejela številne ukrepe za preprečevanje širjenja novega koronavirusa in ublažitev posledic pandemije tako za gospodarstvo kot prebivalstvo. Pandemija je zajela domala ves svet in povzročila velike zastoje v gospodarstvu. Gospodarstvo se je začasno povsod in na hitro ustavilo, kar je povzročilo ekonomski šok. V času epidemije je tako prišlo do izrazitega upada proračunskih prihodkov, hkrati pa do rasti izdatkov zaradi sprejetih ukrepov vlade za omilitev posledice krize in ohranitev gospodarske aktivnosti.
Prihodki v rebalansu bodo po načrtih dosegli 9,2 milijarde evrov in so v primerjavi s sprejetim proračunom 2020 nižji za 14,7 odstotka oziroma za 1,6 milijarde evrov. Znižali so se glavni prihodki proračuna, to so trošarina, davek na dodano vrednost, dohodnina in davek od dobička pravnih oseb. Odhodki bodo predvidoma znašali 13,4 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bo 4,2 odstotka ali 9,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
V rebalansu zajeti vsi ukrepi
Pomembno pa je, da je rebalans proračuna za leto 2020 v zgodovini države Slovenije do sedaj najbolj socialno naravnan in usmerjen proračun. V njem so zajeti ukrepi petih t. i. protikoronskih zakonov (štirje veljajo, peti je v postopku potrjevanja). Med temi so najpomembnejši povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo, povračilo nadomestila plače za čas odrejene karantene, delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa, odlog ali obročno plačilo davkov za največ 24 mesecev, zadrževanje davčnih izvršb, oprostitev akontacije davka na dohodek pravnih oseb, odlog prispevkov za socialno varnost samozaposlenih, oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost, izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samostojne podjetnike v višini 700 evrov.
Nadalje je 328.780 upokojencev z nizkimi pokojninami prejelo enkratni solidarnostni dodatek v treh različnih višinah, in sicer 300, 230 in 130 evrov. Vlada je zagotovila tudi dodatek za nevarnost in posebne obremenitve za javne uslužbence ter zasebne izvajalce. Solidarnostno pomoč v višini 150 evrov so prejeli upravičenci do starševskega dodatka, dodatka za nego otrok, družinski pomočniki in rejniki. Do enkratne socialne pomoči so bili upravičeni tudi starši in druge osebe, ki prejemajo otroške dodatke. Vlada je v sveženj pomoči vključila tudi študente in jim izplačala solidarnostni dodatek v višini 150 evrov. Poskrbeli so za oprostitev plačila najemnin najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov v državni ali občinski lasti. Državno poroštvo je bilo dano za poroštvene obveznosti za banke in hranilnice, izdani so bili turistični vavčerji, dvignila se je povprečnina občinam.
Ukrepi uspešni in učinkoviti
Ukrepi so se izkazali za dobre, uspešne in učinkovite. To potrjuje tudi primerjava padca BDP v državah EU in Evrope. Razvidno je, da je Slovenija imela manjši padec BDP kot druge države, uvrstila se je med uspešnejše države. Za primerjavo, največji padec imajo Grčija, Španija, Italija in Francija.
Izkazalo se je, da so bili sprejeti ukrepi bistveno prijaznejši do ljudi in do gospodarstva kot v večini držav EU. Pomembno je tudi, da se bonitetna ocena Slovenije v danem trenutku ni spremenila in ostaja na isti ravni.
Hkrati se najpomembnejši prihodki za proračun v zadnjih mesecih že vračajo na višino prihodkov, ki so primerljivi z letom 2019. Finančni sistem je stabilen. Ob tem spomnimo na zadnjo krizo v letu 2011, ko se je finančni sistem sesuval.
V opozicijskih strankah SD, LMŠ, Levici in SAB, kjer rebalansa proračuna niso potrdili, so zatrjevali, da proračun ni razvojno naravnan. Vlagali so dopolnila in pri tem pozabili, da ne gre za redni proračun, pač pa za popravke obstoječega.
V SDS so ob predstavitvi stališč poudarili, da se s tem ne morejo strinjati. Poudarili so tudi, da je bil poleti sprejet večletni finančni okvir in zagotovljen rekordni znesek za Republiko Slovenijo za obdobje prihodnjih sedem let. Slovenija bo tako iz večletnega finančnega okvira EU prejela več kot 10 milijard evrov. To so tudi najpomembnejši viri, s katerimi lahko Slovenija zviša prihodke v proračun in zviša življenjski standard. Za to pa je treba zagotoviti projekte, ki bodo zagotavljali razvoj, imeli multiplikativni učinek na prihodke v državni proračun.
Vsi ukrepi sprejeti za ljudi in reševanje gospodarstva
Poslanec SDS Marko Pogačnik: »Vsi dosedanji vladni ukrepi so bili sprejeti za ljudi in za reševanje slovenskega gospodarstva. Rebalans proračuna za leto 2020 je do sedaj najbolj socialno naravnan in usmerjen proračun v zgodovini Republike Slovenije. Letos sprejeti ukrepi so tudi odskočna deska za pripravo spremembe proračuna za leto 2021, ključni cilj je uspešno, učinkovito in delujoče gospodarstvo, ki bo generiralo višje prihodke v proračun in stabilen zdravstveni sistem.«
Peti sveženj protikoronskih ukrepov osredotočen na trg dela in na zdravstvo
Vlada je potrdila tudi peti sveženj protikoronskih ukrepov. Potrditi jih mora še državni zbor. Iz predloga pa je razvidno, da so sprejeli pomembne ukrepe za trg dela in s tem za ohranjanje obstoječih delovnih mest. Ukrepi zajemajo tudi področje zdravstva in skrbi za starejše, vzgojo in izobraževanje ter infrastrukturo. V gospodarstvu so s predlogi ukrepov zadovoljni, sodelovali so že v postopku priprave in pričakujejo, da se predlogi v času parlamentarne obravnave ne bodo spreminjali.
