Piše: Vančo K. Tegov
Velike dejavnosti države in družbe, kot so infrastruktura, zdravstvo in podobno, so zagotovo tudi velike odgovornosti. Žal pa tolikokrat tudi priložnosti za izkoriščanje javnega denarja in nabiranje kapitala za osebne interese. Parola, da mora biti vse javno, je žal največkrat klic apetitov odločujočih in tako ali drugače močnih po manipulacijah.
Tudi razpravljanje o javnem in zasebnem zdravstvu je huda manipulacija določenih interesov ter zavajanje javnosti. Eno je javno in zasebno, drugo pa je mreža javnega zdravstva, ki je še kako dobrodošla, kot uzda tistemu, javnemu, ki bi želel imeti primat in bi si nato krojil vse po lastnih apetitih. Tu je zlasti v želji po javnem žal predvsem interes posameznikov pri koritu in po njih želji izoblikovane javnosti. To pa ne more biti kar tako prav, tako kot je ukrojeno po njihovem kopitu. O pomislekih, dvomih ter tudi o možnih optimalnih okoljih za dojemanje zdravstva na način ki je najboljši, najprimernejši in najbolj vsebinski odgovor na izzive časa pa v skupnem razmisleku z dr. Marjeto Zorc.
Večer, razmišljanje in misijon vreden svojega imena, le naslov razmisleka, kot pravi ki ji je dodeljen, ni najboljši za njihovo delo, početje je nekoliko nenavaden, ker je zdravstvo, medicina, delo na človekovemu zdravju mnogo več, za vse ki to počnejo s srcem je poslanstvo, živeti in delati za to da človeku, njegovemu bitju omogočiti srčno in zdravo življenje. Poslanstvo in delo z človekom je nenehno učenje, in tuhtanje kako pravzaprav človeku omogočiti čimbolj polno življenje z čim manj motenj v njegovemu duševnem in fizičnem zdravju. Tako, tudi na moj način razmišlja dr. Marjeta Zorc, profesorica, znanstvenica, ustanoviteljica Medicorja, prisotna tudi v mednarodnih znanstvenih medicinskih krogih, med drugim z svojim delom in prispevkom tudi v Ženevi, Clevelandu, Buenos Airesu ter seveda doma v Sloveniji.
Stanje pri nas
Gromozanska škoda se dogaja, posebej v zadnjem času ko se iz določenih družbenih krogih, celo orkestrirano, da se minorizira pomen njihovega delo in potencira boj za denar in celo bogatenje. Napačno, zelo napačno, če pa le obstaja kaj od tega, je pa bogatenje, resnično, bogatenje pri dobaviteljih ki imajo monopolni položaj, celo podprto z zakonom, kar pravzaprav legalizira ropanje zdravstvene blagajne, vsem nam na očeh. Očrniti zdravstvo, poklic zdravnika in njegovo delo, jele mimikrijska igra, z enim namenom, obremeniti zdravstvo in zdravje z pritiski in anatemiziranjem, roparjem in posiljevalcem zdravstvenega evra pa pustiti prosto pot, ali drugače povedano to pomeni potiskanje voza zdravstvene blagajne strmo navzdol, do neizogibnega »trka« z sesutjem sistema, ki bi moral biti namenjen človeku , posamezniku, zavarovancu, bolniku, vsem tistim ki vso življenje odvajajo za zdravstveno blagajno. Iz medicine izginja entuziazem prav zaradi odnosa do dela zdravnikov. Prav zaradi tega v medicini ostajajo ljudje ki so pripravljeni žrtvovati vse za dobro drugega, da žrtvujejo svoje življenje za drugega. Zdravnik mora imeti mnogo več kot le medicinsko znanje za opravljanje svoj poklic. Sposobnosti prenesti vse, da lahko zdrži in zdravi druge popolnoma predano. V današnjem skorajda tehnokratskem in zbirokratiziranem zdravstvu je to le dodatni izida lahko zdržijo in ostanejo v njem. Zdravnik je podvržen vseživljenjskem učenju, in se ga ne da priučiti. To ni politika, zato tudi kot pravi zdravniki jezijo, nervirajo politiko in politike zaradi svoje neodvisnosti. Zasebniki v zdravstvu morajo delovati v mreži javnega zdravstva, s koncesijo predvsem izboljšujejo, popestrijo zdravstvo iz javnih zdravstvenih zavodov.
Zato se dogaja da so odlivi ne samo iz javnega zdravstva ampak tudi iz zdravstvenega sistema nasploh, ali kot je napisal eden od zdravnikov, da bo zagotovo ostal zdravnik do konca zdravstva, ni pa prepričan ali bo ostal v zdravstvenem sistemu. Zaradi negativnega renomeja ki ga ustvarjajo določeni medijski »servisi« kapitalsko in vrednotno pod vplivom določenih lobijev, se vse večje število zdravništva odloča za odhod iz zdravstva in se na račun tega vrnejo v »življenje«, ki so ga na račun poslanstva kot zdravniki prej zanemarjali ali celo ga niso imeli. Škoda za medicino in zdravstvo s tem tudi za bolnika se samo poslabšuje.
Napačna ocena veljave zasebnega sektorja
Osnovna napaka ki jo spregleda, pomotoma ali nalašč, javno zdravstvo in zdravstvena blagajna je ta da zasebniki koncesionarji delujejo z 30 odstotki manj iz zdravstvene blagajne pa z dosti večjo uspešnostjo in tudi manj čakanja. Z druge strani pa uzakonja načrtno povečanje števila »jahtarjev« med dobavitelji, in kot je znano so zelo blizu, prav ti jahtarji, s pisci zakonov glede zdravstva in načinom polnjenja zdravstvene blagajne. Glej ga zlomka, kljub vsemu »vplivu« na to blagajno nikoli ne najdejo dovolj veliko virov, kar rezultira vse bolj globljo ali zelo globoko luknjo v vreči zdravstvene blagajne. Zato pa je potrebno opozoriti javnost da posamezni posegi, zdravila, pripomočki sestavljajo skorajda med 80-90 odstotkov vrednosti posega. Zdravstveni dobaviteljski »lordi« se uradno kopajo v rezultatih svojega »dela« dočim pa specialisti, znanstveniki in najbolj srčni zdravniki kidan in noč dajejo in razdajajo sebe svoj čas in neprecenljivo znanje pa se poleg svojega dela ukvarjajo tudi, po nepotrebnem, s slalomom izogibanja žarometom javnosti in pritiskom nestrokovnih in brutalnih pritiskov logov, ki »krmarijo« barko javnega zdravstva k njenemu propadu ali k skali v katero se vsak hip zaleti in raztrešči javno zdravstvo. Zato so nekateri ki očitno in zelo uspešno razgrajujejo javno zdravstvo in izdajo svoj ceh in poklic, celo nagrajeni s položaji v nazovi jih »strateškimi » sveti ali jih celo vodijo. Ubijalci, uničevalci, skrunitelji zdravstva pa so nagrajeni. Narobe svet.
Prav pa je…
Neskončna hvaležnost je da so osebe kot je bila včeraj gospa prof. dr. Marjeta Zorc, da kljub vsem izkušnjam, znanjem, kompetencami in še česa vztraja na slovenskih tleh svojim poslanstvom in misijo v dobro bolnika, človeka, ki je tu doma, tako kot so njene korenine globoko slovenske. Njena pokončnost in pogum brez trohice strahu da bi jo kdo ustavil v njenem delu in poslanstvu.. je izjemna…
