Vse bolj postaja očitno, da smo v času razpadanja bančnega sistema in njegove sanacije, primarno odprodaje slabih terjatev z DUTB in ostalih bank, institucionalno spregledali, da se dejansko omrežja vračajo nazaj v domačo ekonomijo. Vprašanje morda sploh ni več ali sta York in Bamli operirala z umaknjenim kapitalom, vprašanje je, čigav je bil.
Eden izmed prvih kandidatov, ki bi lahko kapital vračal v državo in za katerega danes vemo, da ga je pred tem uspešno umaknil iz države, je Darko Horvat. Potrjeno je, da je iz države umaknil vsaj 170 milijonov evrov. Banke upnice, po mojih zelo zanesljivih informacijah, še vedno iščejo možnost, da sredstva povrnejo, toda ob odsotnosti resne kriminalistične preiskave je ta možnost nizka. Banke upnice so namreč omejene zgolj na možnost poplačila preko stečajev, ki pa so v davčnih oazah, kamor je Horvat praviloma kanaliziral denar. Posledično je možnost poplačila nična.
Horvat ustvaril hobotnico podjetij, med katerimi je krožil izposojen denar
Horvatov sistem je bil v osnovi zelo enostaven. Zgradil je tako obširno hobotnico podjetij, ki so se med seboj prevzemala, menjala imena, naslove in celo države, da je postalo vsem, razen tistim, ki so to hobotnico gradili, popolnoma nejasno, kje se skriva kapital. Sredstva pa so v to hobotnico, ki se je neprestano spreminjala, vstopala preko bančnih kreditov. Povedano poenostavljeno, Horvat je s svojimi podjetji najemal kredit, ki ga je naprej posojal po podjetjih, ki si jih je lastil. In ta podjetja so sredstva posojala dalje, vse dokler ni popolnoma izginila kakršnakoli sled za njimi. Ko je bilo posojila potrebno vrniti, so podjetja iz hobotnice zaporedno propadala in na koncu ni bilo nikogar, ki bi karkoli lahko vrnil.
Ekonomist Rado Pezdir razkriva labirint Darka Horvata (Foto: posnetek zaslona)Podjetja iz hobotnice propadala, zavarovanja pa je bilo nemogoče unovčiti
Podobno je bilo nemogoče unovčiti zavarovanja, saj se je izkazalo, da so bila nična. Toda vse bolj postaja očitno, zakaj so bila nična in zakaj so banke dovoljevale tako slaba zavarovanja kreditov. Ti krediti so morali biti slabo zavarovani, saj poanta ni bila kreditno financiranje poslovne dejavnosti, temveč čim večja posojila, ki se nikoli ne bi vrnila, posledično pa tudi če bi se zavarovanja unovčila, Horvatov imperij ne bi doživel zelo hude škode, saj bi se unovčilo ničvredno premoženje. Do poka bančnega sistema leta 2011 je tako Horvat mirno izvozil kapital v obliki bančnih posojil.
Foto: iStock
Kako se v Slovenijo vrača skriti kapital?
Nadaljnje preiskovanje Horvatovega poslovanja je pokazalo, da je najprej prenesel celotno strukturo podjetij na štiri premožne judovske družine, ki imajo primarno v Švici svoje sklade. Tam lahko domnevamo se je umaknjen kapital skril in v drugi iteraciji je celotna in dokazano izpraznjena lastniška struktura prešla na Zakija Ishaga, skrivnostnega državljana Velike Britanije, Italije, Cipra in Južnoafriške republike. Usoda tega človeka, ki bi lahko danes marsikaj pojasnil, je neznana, saj ga ne najdejo ne odvetniške ekipe, ne policija. Dejansko je izginil z obličja tega sveta.
Pri Horvatu je tak krožni tok kapitala popolnoma mogoče postaviti kot delovno hipotezo, ni pa edini. Nedavne nekoliko bizarne in tehnično zelo zapletene operacije v izgradnji turističnega portfelja, kjer je glavni tempo dajal York preko Save, kažejo na druge dodatne poti vračanja kapitala. In tudi tukaj se skrivata dva lastniška kraka, ki sta še kako pomenljiva. Dva lastnika, ki sta se skrivala na različnih koncih lastniške strukture, ki se je sestavila v turistični holding, sta namreč zopet Horvatov imperij in notorična Saftijeva naslednica KB1909.
Rado Pezdir
