Piše: Luka Perš (Nova24TV)
Projekt Koalicije ustavnega loka je neuradno končan politični projekt. To sta s svojimi izjavami v enem samem dnevu nakazala predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon in šef LMŠ, nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec. V situaciji, v kateri se je znašla radikalno levo-progresivna opcija v parlamentu kaže, da jim obupani poskusi rušenja vlade ne bodo uspeli. V kuloarjih se že tako slišijo namigovanja, da bi sestavili t.i. vlado v senci in z njo nastopili na parlamentarnih volitvah 2022. Aktualne teme v KUL, vlado v senci in vzpon stranke Levica v javnomnenjskih anketah sta komentirala politična analitika, lobist Miloš Čirič in upokojeni novinar Vinko Vasle.
Umetni politični projekt levo progresivne struje v hramu slovenske demokracije je kot kaže pokopan. To je s svojo izjavo dokazala Tanja Fajon. Na svoj lep političen način se je odločila, da so evri iz Bruslja veliko bolj sladki kot plača morebitne ministrice v vladi. Ravno na obletnico odstopa Marjana Šarca z mesta predsednika vlade je ta v časniku Večer prostodušno izjavil, da v normalnih razmerah ne bi Karla Erjavca podprl nikoli za mandatarja. Svoj piskrček ob dokončnem propadu KUL-a so nastavili še poslanci DeSUS, ki si želijo podpisati dogovor o sodelovanju s sedanjo vlado. S tem pa bi v vladi zadržali ministra za kmetijstvo Jožeta Podgorška.
“Glede KUL je težko napovedati, kaj se bo zgodilo, glede na to, koliko obratov smo že videli,” pove politični analitik Miloš Čirič. Projekt KUL se je pričel s poenotenjem štirih opozicijskih strank okrog skupnega kandidata Jožeta P. Damijana. S poskusom Karla Erjavca so hoteli na lahek način pridobiti na svojo stran pet poslancev DeSUS-a. “Ta poskus je očitno padel v vodo. Sedaj imajo kot kaže namen predvsem držati napetost na vladni strani, da bi čim več časa posvetili ukvarjanju z njimi in čim manj upravljanju z državo, še posebej na kadrovskem področju,” pove strokovnjak za politična vprašanja. Opozarja, da bi takšna politična situacija koristila “centrom moči iz ozadja, ki tako še naprej držijo v rokah vse ključne pozicije in onemogočajo nujne spremembe.”
Politični analitik Miloš Čirič (Foto: Nova24TV)
Te vlade jim po vsej verjetnosti ne bo uspelo zamenjati
Opozicija od zadnjega fiaska s predlaganim mandatarjem Karlom Erjavcem po novem ne misli vlagati konstruktivne nezaupnice, so pa že napovedali interpelacije proti posameznim ministrom. Prvo si je že prislužil Janez Cigler Kralj, sledila naj bi interpelacija proti šolski ministrici Simoni Kustec. Slovenijo čaka naporno leto. Že ob tako zaostrenih pogojih nas v drugi polovici letošnjega leta čaka predsedovanje sveta članic Evropske Unije. Spomnimo se leta 2008, ko je takratni in sedanji predsednik vlade Janez Janša predlagal skupno sodelovanje z opozicijo. Na pobudo so se uspešno odzvali Socialni demokrati in z Borutom Pahorjem slavili na parlamentarnih volitvah 2008. Zato bi vsaj pričakovali, da bi se sedanji opozicijski radikalno progresivno usmerjen četverec, za trenutek ohladil. Lahko bi razmislili o t.i. vladi v senci, v kateri bi lahko konstruktivno sodelovali s sedanjo vlado. Ali obstaja kaj možnosti za takšen scenarij?
Upokojeni urednik in novinar Vinko Vasle. (Foto: STA)
“Ne zdi se mi logično, da bi oblikovali skupno vlado v senci, saj imajo že s sedanjim delovanjem veliko težav. Poglejte samo zadnji tak primer, izjavo Šarca v Večeru o Erjavcu. Kakorkoli, veliko verjetnejše se mi zdi neko projektno povezovanje,” je jasen Čirič. Na drugi strani Vinko Vasle odgovarja, da si bodo KUL-ovci, preden bodo razmišljali o vladi v senci, polizali kri od poraženega boja. Kljub vsem napovedim bodo, po mnenju dolgoletnega novinarja, KUL-ovci vložili konstruktivno nezaupnico, ne glede na število glasov v parlamentu.” Kar smo rekli, smo rekli”, ali pa od “analitičnega” premisleka, kako vseeno izsiliti predčasne volitve, da si tako KUL malo opere ime. Popoln poraz torej. Ali, kot je v zaključku svojega briljantnega strela v koleno zapisala Fajonova- te vlade nam ne bo uspelo zamenjati.”
Vinko Vasle o neslavnem koncu koalicije KUL:
Najboljši odgovor na vprašanje, ali bo KUL vložila konstruktivno nezaupnico ali ne, je prav na prvo obletnico, ko je odstopil Marjan Šarec, dala s posebno izjavo prvakinja socialdemokratov Tanja Fajon. Pameten politik in strateg bi takšno besedilo poslal interno, celo pod zaupno, svojim partnerjem, Fajonova pa je javno povedala, da jim s konstruktivno nezaupnico ne kaže najbolje (saj jim še nikoli ni dobro kazalo), zato bodo zdaj domislili novo strategijo. Ne gre pozabiti, da se sedanja opozicija s spotikanjem vlade pod vodstvom Janeza Janše ukvarja že od nastopa te vlade, še več, sesuvali so jo že teden prej, preden je sploh bila dogovorjena in ne vidim kakšne strategije, ki bi KUL zdaj lahko pomagala. Razen, če malo v šali rečem – državnega udara.
Fajonova je v izjavi zapisala tudi tisto, čemur se s tujko reče kontradiktornost, po domače pa kronska neumnost – da sedanja vlada izrazito izgublja zaupanje, da večina javnosti ne podpira, KUL pa kljub temu ni uspela zbrati zadostne večine za zamenjavo te vlade. Strategija in taktika KUL temeljita seveda na amaterizmu, na nepoznavanju pravih dogajanj v političnem in javnem prostoru, a tudi na tem, da KUL od nastopa dalje ni nikdar znal in vedel natančno opredeliti, kakšni so njegovi programski načrti, ki bi bili boljši od dela sedanje vlade. Dokazali pa so nekaj – da so se namreč ujeli v politično smrtno past, ki je govori samo to, da si KUL neizmerno želi na oblast. Bolje rečeno, spet na oblast. KUL ne zna odgovoriti na temeljno vprašanje, čemu bi zdaj bili boljši koalicijski partnerji, če so se v času, ko so imeli oblast, spotikali drug ob drugega, in ko praktično vlada ni delovala. KUL ne zna odgovoriti na vprašanje, čemu bi ostale partnerice zdaj bolj zaupale Marjanu Šarcu in njegovi listi, če sta jih prav ta dva pustila ob odstopu na cedilu in ju sploh nista obvestila o namerah.
Šarec se je s svojim krogom oziroma možganskim trustom prišepetovalcev (Črnčeč in Brane Golubović) vrgel v avanturo, s katero je mislil preslepiti svoje koalicijske partnerje in izsiliti predčasne volitve, ker so ga prepričali, da bo odnesel absolutno zmago. In to se ni zgodilo, ker je možganski trust analitikov bil samo trust amaterskih povzpetnežev, “vohunček Murči” je pa slabo povohunil. S tega vidika je seveda odgovor na vprašanje, ali bo nezaupnica kljub temu vložena, odvisna od – kot slišim – časti in dobrega imena KUL v stilu “kar smo rekli, smo rekli”, ali pa od “analitičnega” premisleka, kako vseeno izsiliti predčasne volitve, da si tako KUL malo opere ime. Ne glede na to, pa je popolnoma jasno kot že od vsega začetka, da nezaupnica ne more uspeti. Doslej so imeli na papirju 42 glasov, zdaj jih imajo največ 38. Popoln poraz torej. Ali, kot je v zaključku svojega briljantnega strela v koleno zapisala Fajonova, “te vlade nam ne bo uspelo zamenjati.”
Najboljši odgovor na vprašanje, ali bo KUL vložil konstruktivno nezaupnico, ali ne, je prav na prvo obletnico, ko je odstopil Marjan Šarec, dala s posebno izjavo prvakinja socialdemokratov Tanja Fajon. Pameten politik in strateg bi takšno besedilo poslal interno, celo pod zaupno svojim partnerjem, Fajonova pa je javno povedala, da jim s konstruktivno nezaupnico ne kaže najbolje (saj jim še nikoli ni dobro kazalo), zato bodo zdaj domislili novo strategijo. Ne gre pozabiti, da se sedanja opozicija s spotikanjem vlade pod vodstvom Janeza Janše ukvarja že od nastopa te vlade, še več, sesuvali so jo že en teden prej, preden je sploh bila dogovorjena in ne vidim kakšne strategije, ki bi KUL zdaj lahko pomagala. Razen, če malo v šali rečem – državnega udara.
Fajonova je v izjavi zapisala tudi tisto, čemur se s tujko reče kontradiktornost, po domače pa kronska neumnost – da sedanja vlada izrazito izgublja zaupanje, da je večina javnosti ne podpira, KUL pa kljub temu ni uspel zbrati zadostne večine za zamenjavo te vlade. Strategija in taktika KUL temeljita seveda na amaterizmu, na nepoznavanju pravih dogajanj v političnem in javnem prostoru, a tudi na tem, da KUL od nastopa dalje ni nikdar znal in vedel natančno opredeliti, kakšni so njegovi programski načrti, ki bi bili boljši od dela sedanje vlade. Dokazali pa so nekaj – da so se namreč ujeli v politično smrtno past, ki govori samo to, da si KUL neizmerno želi na oblast. Bolje rečeno, nazaj na oblast. KUL ne zna odgovoriti na temeljno vprašanje, čemu bi zdaj bili boljši koalicijski partnerji, če so se v času, ko so imeli oblast, spotikali drug ob drugega in ko praktično vlada ni delovala. KUL ne zna odgovoriti na vprašanje, čemu bi ostale partnerice zdaj bolj zaupale Marjanu Šarcu in njegovi listi, če sta jih prav ta dva pustila ob odstopu na cedilu in ju sploh nista obvestila o namerah. Šarec se je s svojim krogom oziroma možganskim trustom prišepetovalcev (Črnčeć in Brane Golubović) vrgel v avanturo, s katero je mislil preslepiti svoje koalicijske partnerje in izsiliti predčasne volitve, ker so ga prepričali, da bo odnesel absolutno zmago. In to se ni zgodilo, ker je možganski trust analitikov bil samo trust amaterskih povzpetnežev, “vohunček Murči” je pa slabo povohunil.
