-3.9 C
Ljubljana
nedelja, 7 marca, 2021

Prioriteta bo gospodarsko okrevanje in stabilizacija javnih financ

Ministrstvo za finance je pripravilo rebalans proračuna za leto 2020, ob koncu tedna pa ga je potrdila tudi vlada. Prioriteta bo gospodarsko okrevanje in stabilizacija javnih financ po pandemiji COVID-19, ki je zajela svet. Hkrati potekajo intenzivne priprave na ustanovitev demografskega sklada; zakonski predlog je v sklepni fazi medkoalicijskega usklajevanja.

 

Glede na predlog rebalansa za leto 2020 bodo prihodki dosegli 9,2 milijarde evrov, odhodki pa 13,4 milijarde evrov. Načrtovani proračunski primanjkljaj za letošnje leto tako znaša 4,2 milijarde evrov oziroma 9,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Padec prihodkov in zvišanje odhodkov glede na sprejeti proračun sta posledica ustavitve gospodarstva v času epidemije COVID-19 in sprejetih ukrepov za zaščito prebivalstva in gospodarstva. Vlada namreč v času krize ni pozabila na državljane in podjetja.

Predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna so pripravili v negotovih razmerah in po nenadni ter zelo hitri ustavitvi gospodarstva, ki je sledila razglasitvi epidemije. Ta je povzročila velik ekonomski šok; po zadnji napovedi Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (Umar) se bo BDP letos realno znižal za 7,6 odstotka. V času epidemije je tako prišlo do izrazitega upada proračunskih prihodkov, hkrati pa do rasti izdatkov zaradi sprejetih ukrepov vlade za omilitev posledic krize in ohranitev gospodarske aktivnosti.

Rebalans: prihodki nižji, odhodki višji

Prihodki v rebalansu bodo po načrtih dosegli 9,2 milijarde evrov in so v primerjavi s sprejetim proračunom 2020 nižji za 14,7 odstotka oziroma 1,6 milijarde evrov. To odraža nižjo potrošnjo, nižjo zaposlenost in slabše poslovne rezultate podjetij.

Odhodki bodo po načrtih dosegli 13,4 milijarde evrov in so od sprejetega proračuna višji za tri milijarde evrov oziroma 29,3 odstotka. Od omenjenih 13,4 milijarde evrov na neposredne in posredne odhodke, vezane na blažitev posledic epidemije COVID-19, odpade nekaj manj kot 3,1 milijarde evrov. Toliko sredstev je država z različnimi ukrepi v okviru več tako imenovanih protikoronskih svežnjev namenila za zaščito državljanov in gospodarstva ter blažitev negativnih posledic epidemije.

Naj spomnimo, da na ravni EU pri presoji izpolnjevanja fiskalnih pravil za leto 2020 veljajo izjemne okoliščine, ki dovoljujejo začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ.

O rebalansu so koalicijske partnerice razpravljale tudi na srečanju na Brdu pri Kranju prejšnji teden. V okviru tega so govorili tudi o ključnih projektih, ki bodo izvedeni s pridobljenimi evropskimi sredstvi v višini 10,5 milijarde evrov. Znano je, da je ta znesek konec junija letos pridobila vladna ekipa pod vodstvom premierja Janeza Janše. Od tega bo okoli 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, preostalo pa bodo zelo ugodna posojila.

Pripravljeni številni projekti

Daniel Krivec, vodja poslanske skupine SDS, je po končanem sestanku za medije dejal, da so na vrhu koalicije »posamezni ministri predstavili projekte za svoje področje, na osnovi katerih bo pripravljen prioritetni vrstni red projektov«. Pri tem bo veliko odvisno od faze pripravljenosti teh projektov, umeščanja v prostor in tudi drugih drobnih pogojev. Prioritete se bodo nato postavljale glede na izvedljivost posameznega projekta, večinoma pa je bila upoštevana želja posameznih okolij, tako da so ti projekti tudi vneseni v širši nabor, je dodal. Na splošno velja, da je »približno dvakrat več želja in tudi projektov je bistveno več, kot je na voljo sredstev za njihovo realizacijo«. To je dobro in z vidika razvoja Slovenije zelo ugodno, saj kaže, da projekti vendarle obstajajo.

Gospodarstvo okreva

Po epidemiji, ki je krčevito zarezala v gospodarsko aktivnost v državi, zadnji podatki kažejo, da se je gospodarska aktivnost proti koncu drugega četrtletja v večini dejavnosti povečala glede na prejšnje mesece, vendar pa je ostala opazno nižja kot pred letom dni. Umar je v zadnjem sporočilu zapisal, da nadaljnje okrevanje aktivnosti nakazujejo avgustovski podatki o prometu tovornih vozil in porabi elektrike v gospodarstvu, katerih vrednosti so že na ravni lanskih. Izjema je gradbeništvo, kjer se je aktivnost junija še znižala in bila za četrtino nižja kot februarja. Prihodek v trgovini se krepi, blagovna menjava s tujino se povečuje, čeprav je še vedno nižja kot pred letom dni. Od začetka širitve pandemije v Evropi se je najbolj znižal izvoz v države EU, predvsem v Italijo, Avstrijo in na Hrvaško. Ob odpravi zajezitvenih ukrepov in postopnem oživljanju proizvodnje v Sloveniji in naših glavnih trgovinskih partnericah se je junija izvoz povečal, a je bil še za okoli desetino nižji kot pred letom. Junija je bil predvsem pozitiven vpliv okrevanja gospodarske aktivnosti v Nemčiji. Tudi izvozna pričakovanja so se izboljšala in dosegla ravni iz začetka leta, nova izvozna naročila pa so še ostajala na nizkih ravneh iz aprila.

Razveseljivo je tudi, da se razmere na trgu dela od maja niso več poslabšale, kar je po oceni Umarja povezano predvsem s podaljšanjem ukrepa čakanja na delo, sofinanciranjem skrajšanega delovnega časa in z odpravo strogih zajezitvenih ukrepov.

Ukrepi so dosegli svoj cilj

Javnofinančni in drugi podatki tako dokazujejo, da je vlada v prvi fazi epidemije COVID-19 s premišljenimi in strateško naravnanimi ukrepi poskrbela za socialno varnost prebivalcev in za preživetje podjetij, da bi tako družba kot gospodarstvo iz krize izšla v čim boljši kondiciji. Za uspešno soočenje z gospodarsko krizo je zelo pomembno tudi to, da so naše javne finance stabilne in banke likvidne.

Zaradi manj prihodkov ne bo krčenja in posegov v obstoječe obveznosti

»V letošnjih mesecih je bilo zaradi epidemije na prihodkovni strani zaznati izpad, vendar glede na sredstva, ki jih je Sloveniji odobril Bruselj, to ne bo pomenilo posebnega krčenja in posegov v socialne transferje in vse druge obveznosti, ki jih ima proračun že danes. Večji rezi pri odhodkih niso pričakovani, prihodki so manjši in odhodki večji, vendar se bo zaradi evropskih sredstev vse skupaj laže zapiralo.« pravi Danijel Krivec, vodja poslanske skupine SDS.

 

Zadnje novice

Sorodne vsebine