V DZ bo prihodnji teden zasedalo več delovnih teles. Med drugim bo odbor DZ za zadeve EU na zahtevo SDS razpravljal o problematiki črpanja evropskih sredstev, odbor za delo pa o predlogu spremembe zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katerim želi vlada z januarjem ohraniti znesek osnovnega minimalnega dohodka v višini 392,75 evra.
Matični odbor o ohranitvi višine minimalnega dohodka
Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide bo v torek po nujnem postopku odločal o predlogu sprememb zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ohranja denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na enaki višini kot doslej tudi po 1. januarju 2019. Polna denarna socialna pomoč bo tako po predlogu znašala 392,75 evra, varstveni dodatek pa 577,34 evra.
Glavni namen predlagane spremembe je ohranitev socialne varnosti upravičencev, poudarjajo predlagatelji. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je sicer napovedala, da bodo na ministrstvu pregledali mehanizme podeljevanja socialnih transferjev, da bodo do njih upravičeni tisti, ki jih zares potrebujejo, oz. da ne bi prihajalo do zlorab.
Spomladi sprejeta sprememba zakona je namreč zvišala osnovni znesek minimalnega dohodka, s tem pa tudi denarno socialno pomoč na 385,05 evra, a le za čas od 1. junija do 31. decembra letos, po 1. januarju 2019 pa bi znesek znova padel na 331,26 evra. Padec bi bil po novem letu še večji, saj se je zaradi vmesne redne letne uskladitve 1. avgusta osnovni znesek minimalnega dohodka še zvišal, in sicer na 392,75 evra, varstveni dodatek pa se je oblikoval pri višini 577,34 evra. Posledično bo treba v državnem proračunu za leto 2019 za transfere socialno ogroženim zagotoviti dodatnih 39,2 milijona evrov.
Odbor EU na zahtevo SDS o črpanju evropskih sredstev
Odbor DZ za zadeve EU bo v ponedeljek na zahtevo poslanske skupine SDS razpravljal o problematiki črpanja evropskih sredstev. To je po oceni poslancev največje opozicijske stranke katastrofalno, zato bi morali vladi naložiti pripravo načrta, s katerim bi črpanje sredstev evropske kohezijske politike pospešili. Slovenija ima v tekočem programskem obdobju 2014-2020 na voljo nekaj več kot tri milijarde evrov, a jih še nikoli ni črpala tako slabo kot v zadnjih letih, opozarjajo v SDS. Kot so zapisali v zahtevi za sklic izredne seje DZ na to temo, je naša država ena od desetih članic, ki lani ni porabila nobenih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov.
Tudi po skupni porabi sredstev je Slovenija po opozorilih SDS ena izmed petih najslabših članic, ki črpajo evropska sredstva. Podatki kažejo, da je stanje na področju črpanja tako slabo, da naši državi grozi celo izguba statusa neto prejemnice iz evropskega proračuna, so zapisali v zahtevi za sklic izredne seje. Poslanci bi zato morali vladi priporočiti, naj pripravi načrt, kako pospešiti črpanje sredstev evropske kohezijske politike. Časa za pripravo načrta bi ji dali 30 dni.
