Piše: C. R.
Predsedniki vlad Višegrajske skupine (V4) so se danes mudili na delovnem obisku v Sloveniji kot predsedujoči Svetu EU. Predsednik madžarske vlade Viktor Orban, predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki, predsednik slovaške vlade Eduard Heger in predsednik češke vlade Andrej Babiš so se ob tej priložnosti v Ljubljani srečali s predsednikom vlade Janezom Janšo.
Osrednje teme plenarnega zasedanja višegrajske četverice, skupaj s slovenskim predsednikom vlade, so bile prioritete predsedovanja Slovenije Svetu EU, konferenca o prihodnosti Evrope, situacija na Zahodnem Balkanu in ostale aktualne evropske teme. Slovenija ima že vrsto let vzpostavljeno tesno sodelovanje z Višegrajsko skupino na različnih področjih in ravneh. Z omenjenimi državami imamo namreč veliko skupnih interesov, ki izvirajo predvsem iz članstva v EU, geografske umeščenosti in podobne stopnje gospodarskega razvoja. Predsedovanje Višegrajski skupini je s prvim julijem prevzela Madžarska.
Po plenarnem zasedanju predsednikov vlad je sledila novinarska konferenca predsednikov vlad Višegrajske skupine in predsednika vlade Janeza Janše.
Predsednik vlade Janez Janša je uvodoma dejal, da mu je v čast, da v Sloveniji gostimo prav vse države članice Višegrajske skupine. “V prvih mesecih epidemije v lanskem letu so vse države članice Višegrajske skupine pomagale Sloveniji, in to v času, ko se EU še ni organizirala. Pomoč Sloveniji je prišla v obliki osebne zaščitne opreme, v obliki pomoči pri prevozih naših državljanov iz drugih kontinentov, s hitrimi antigenskimi testi, obiskom zdravniških vojaških ekip, tudi cepivom. Veliko drugih stvari, ki smo jih takrat potrebovali, smo prejeli. V okviru Srednje Evrope se je takrat v najtežjih časih pokazala velika solidarnost,” je poudaril predsednik vlade in se tudi zahvalil Poljski in Madžarski, ki Sloveniji pomagata pri varovanju schengenske meje s svojimi policisti v času, ko je to tudi velik izziv.
“Na pravkar končanih pogovorih, ki jih bomo nadaljevali na delovnem kosilu, smo obravnavali prioritete tega semestra v okviru Sveta EU, okrevanje in odpornost, strateško avtonomijo Evropske unije, vprašanje varne in kredibilne EU, unije evropskega načina življenja in tudi teme, ki jih želimo obravnavati v prihodnjih mesecih v okviru razprave Konference o prihodnosti Evropske unije, vključno z vprašanjem širitve Evropske unije,” je dejal premier in dodal, da so znotraj teh dosjejev tudi nekateri zakonodajni izzivi, ki so pred nami, od migracij, do pričakovanega predloga Evropske komisije za doseganje 55% emisije CO2 do 2030.
“Izjava predsednikov vlad višegrajske skupine, ki je bila sprejeta pred našim sestankom v veliki meri odraža naše prioritete in v velikim meri tudi stališča, ki jih ima Slovenija do vseh teh aktualnih vprašanj,” je dejal premier Janez Janša in se zahvalil za podporo iz te izjave predstavljenim prioritetam slovenskega predsedovanja. “Veselimo se prihodnjih obiskov vseh štirih kolegov v naslednjih mesecih, in sicer že v okviru Blejskega strateškega foruma in oktobra, ko bo izredni vrh EU z državami oziroma voditelji držav iz Zahodnega Balkana, kjer bomo obravnavali vprašanje širitve,” je povedal predsednik vlade.
“Slovenija je tradicionalno, odkar nastopa znotraj EU, velikokrat sodelovala z višegrajsko četverico, velikokrat smo v tem času usklajevali prioritete in veseli me, da to počnemo tudi v času, ko ima Slovenija še dodatno odgovornost pri vodenju Sveta EU in nasploh, ko je pred nami pred EU zelo veliko izzivov, na katere moramo pravočasno poiskati odgovore,” je še dejal predsednik vlade.
Na vprašanje, kakšna so pričakovanja četverice do slovenskega predsedovanja v luči tem, ki so morda tudi bolj kontroverzne na relaciji Vzhod-Zahod, tudi na primer na temo migracij, vladavine prava, je predsednik vlade dejal, da bi najprej rad čestital kolegom za izjemno dobre napovedi gospodarske rasti in okrevanje nasploh po pandemiji. “Evropska komisija je pred nekaj dnevi objavila popravljene, optimistične napovedi za okrevanje evropskega gospodarstva in prav vsi, ki stojimo tukaj, prihajamo iz držav z nadpovprečnimi napovedmi, kar je izjemno dobro. EU bo namreč močna takrat, kadar bodo države članice ekonomsko, pa tudi sicer močne. Kajti ni mogoče imeti močne EU s šibkimi državami članicami in v tem trenutku je eden ključnih dejavnikov gospodarske moči hitro okrevanje. Te napovedi so prišle, preden je bil odobren katerikoli od programov načrta za okrevanje in odpornost,” je dejal predsednik vlade.
“Kar se tiče razlik med Vzhodom in Zahodom – v EU nas je 27 držav članic, pred kratkim se je EU prvič krčila, zato smo tudi toliko bolj govorili o vprašanju širitve, ker je po prepričanju Slovenije širitev EU strateški odgovor na številne strateške izzive v naši soseščini. Ustanovni očetje so ob oblikovanju EU predstavili cilj, ki je bil Evropa svobodna, cela ter v miru sama s seboj in s svojo soseščino. Jasno je, da pri doseganju tega cilja ni šlo vse čez noč. Najprej so se v okviru EU združevali narodi, ki so živeli na svobodni strani železne zavese. Mi, ki stojimo tukaj, pripadamo narodom in državam, ki so bile na Vzhodni strani železne zavese, na nesvobodni strani in smo se k temu prostoru začeli priključevati kasneje,” je dejal predsednik vlade. Dodal je, da je jasno, da so tu razlike, ki izhajajo tudi iz tega.
“Generacija, ki ji pripadam, ve, kakšno je bilo realno življenje in trpljenje na nesvobodni strani železne zavese. Kolegi na Zahodu, s katerimi se pogovarjamo, so bili večinoma rojeni v blagostanju, tako je včasih potrebno nekaj časa, da razložimo, kako so nekatere stvari potekale in da svoboda in demokracija, ki ju imamo nista sami po sebi umevne, da se je treba za to tudi boriti, in da ni nujno, da se rodiš v to in da ti je vse omogočeno s strani staršev,” je dejal predsednik vlade Janez Janša.
Glede na to, kar je madžarski premier omenil in glede razpravo Evropskega parlamenta, ki ni bila prva, pa je predsednik vlade Janez Janša opozoril, da imamo v okviru EU veliko dokumentov, okrog katerih smo se uskladili, in ki odgovarjajo na izzive, o katerih smo govorili, in jih pozabljamo. Pri tem je omenil Listino o temeljnih pravicah EU – 14. člen, ki govori o svobodi ustanavljanja izobraževalnih zavodov, ob spoštovanju demokratičnih načel in o pravici staršev, da svojim otrokom zagotovijo vzgojo in izobraževanje, v skladu s svojimi verskimi, svetovno-nazorskimi in pedagoškimi pravicami. “Obe pravici se spoštujeta v skladu z nacionalnimi zakoni, ki urejata njuno uresničevanje,” je dejal premier in dodal, da je to prebral, ker se je v teh razpravah, kjer je tudi sam sodeloval, citiralo samo eno plat, glede diskriminacije. “Pogledati je treba celotno listino in vidimo, kaj so nacionalne in kaj evropske pristojnosti,” je dejal premier. Nadaljeval je, da smo Slovenci zapustili neko državo, kjer so se te stvari začele mešati in dodal, da si ne želi, da se v EU ta napaka ponavlja. “Držimo se dokumentov, ki smo jih podpisali in držimo se dogovorjenih vrednostnih okvirjev. Sam osebno sem sodeloval pri pripravi Lizbonske pogodbe, pri pogajanjih o njeni uveljavitvi, sem podpisnik Lizbonske pogodbe, in v času našega prvega predsedovanja Svetu EU je bila ena naših prioritet ratifikacija te pogodbe, tako da vem o čem govorim,” je še povedal predsednik vlade in zaključil, da ga včasih moti, ko se o teh stvareh govori na splošno, vedenje o tem, pa izhaja zgolj iz časopisnih naslovov.
